Njaŋnge ɗemngal men Pulaar

Demmba e Takko
Njaŋnge ɗemngal men Pulaar

Tabital Pulaaku Faransi
Peŋgal Bordoo
Bordoo faransi ñande sappo e tati lewru Morse hitaande guluuje ɗiɗi e sappo e jeeɗiɗi (13/07/2017).
Gardiindi
Jaŋnginoowo e jaŋngoowo tedduɓe, woni muuyaande men he ndee deftere ko waawnude almuudɓe jaŋngooɓe ɗemngal men tarde mbinndaandi he ɗemngal men, mbele ɗuum ɗi newnana ɓe waawde faggitaade ganndal he defte binndaaɗe he ɗemngal men, ngam eɗen nganndi so jaŋngoowo waawii tarde mbinndaandi ko moƴƴi, maa heɓ ganndal ko yaawi he defte binndaaɗe, tawa mbo tampaani no feewi, ɓayri so jaŋngoowo faamii ndee muuyaande o anndat ko woni nafoore jaŋngude ɗemngal mum.
Kono nde tawnoo enen ɓaleeɓe he ko ɓuri jaalaade he renndo men njaŋngeten ko ɗemɗe janane, woni o jaŋnga, o winnda, o tara he ɗemngal jananal, so o waawii, o firtanee ko o jaŋngi koo he ɗemngal mum, woni njuɓɓudi njaŋnga huñnjoo, tawa anndaa ko firti, ko ndii njuɓɓudi woni ko rewaa he jaŋngude Gur-aana he duɗe ɓaleeɓe juulɓe he duunde men Afrik, ko ndii njuɓɓudi suriindi he jaŋnga huñnjoo Gur-aana he duuɓi limti-limtinɗi, tawa joom mum anndaa ko firti, ko ɗuum addaniɓe caɗeele he wuurde maɓɓe, ngam wuurde tagaaɗo waɗi ko daawe, kala daawal, won ko laɓndii, nde ɓe ɓennitoyta ngal daawal, tawta ko daawe keewɗe ɓenniiɓe, ko ɗuum addanta ɓe burdude he wuurde maɓɓe, ɗuum duña ɓe he ƴooñaade he golle ɗe jahdaani he fiɓnde diine Lislaam maa neɗɗaagu neɗɗo, ngam ko ɓuri heewde he maɓɓe ngonoyta ko dabotooɓe walla wileeɓe, ngam ɗeen golle laɓndii ko yuumtere yila wonndunde he humpito jolooji renndo walla hofaade he juulire ɗi yeloo nguure mum walla ɗaŋle boɗɗitinooje mbo he hoɗannde jibɗinnde makko, mbele ombo waawa wuurde he ɗee golle ɗe ngondaani he teddungal maa neɗɗaagu neɗɗo walla ɓe ñiiɓa he jaŋngingol sukaaɓe, ngol ngartam mum heewaani.
Kadi so en teskiima ɗeen ɗaŋle, en tawat eɗe ngaddani ɓiɗɓe leñol men yoolaare mawnde he nder leƴƴi koɗdaaɗi, ɓayri en nji’ii hannde cuuɗi diine mawɗi gonɗi he Afrik aawi ɗi ko Fulɓe, kono alaa ko heddaniiɓe he pulaagu maɓɓe so wonaa yettoode.
Ko ɗuum waɗi enen juulɓe Afriknaaɓe haa teeŋti he Fulɓe wonɓe he ndii njuɓɓudi jaŋde Gur-aana, enen poti waylude ndi, ndewen njuɓɓudi yahdundii he wuurde men, woni njaŋngen Gur-aana e ñaawooje diine Lislaam e karalle gokkooje en waawde wuurde he sato neesu hoɗaango men, ngam ko ɗuum ittata en he ɗee golle ɗe njahdaani he fiɓnde Lislaam, alaa ko haali neɗɗaagu neɗɗo.
So tawii ko njuɓɓudi jaŋnginirdi ɗemɗe Eropenaaje he duunde men Afrik endi taaɓii, kono ɗuum ittaani hoo ndi alaa caɗeele, ɓayri ko ɓuri heewde e jaalaade, jaŋnginoowo he duɗe puɗɗore jaŋde maa duɗe ento, nantondirtaa he sukaaɓe jaŋnginteeɓe ɓee, ko noon kadi jiɗnaaɓe maɓɓe, ko ɗuum waɗi ngal ɗoo daawal ɗi saɗti he maɓɓe kamɓe piiw, kadi engal addi leeltere mawnde to seŋngo jaŋde e nehdi sukaaɓe ɓee, ngam Fulɓe mbii : so goo bonii limoore aaliima.
Aan jaŋnginoowo tedduɗo, anndu ndee deftere sañaa ko he njuɓɓudi laɓnde boppoondirteeɗe hakkunde Takko e Demmba, pawiiɗe he geɗe piiltiiɗe sato neesu maɓɓe e fiyakuuji jirlotooɗi he renndo hoɗaango maɓɓe, kaalteeɗe he tinndi e taali e fulɓe mbii, mbele eɗe njooɓna jaŋngoowo oo ganndal e ŋellitaare, haa yila jaŋngoowo oo udditoo wiimtoo, ɗuum hokka mbo weewtere he nguurndam makko, on njettaama, Tijjaani Mbaalo.
Winndannde adanere
Takko e Demmba
Demmba : Takko,addanam aawdi ndii, hade mbeewa mbaa susde ndi.
Takko : Demmba, holko waɗta, so mbeewa susii aawdi ndii han ?
Demmba: Takko, ɗuum ko tawangal remooɓe, kono ko addani ɓe wiide noon ko ɓuri heewde he aawdi wonta ko seeɗa, so mbeewa susii ndi ñaamat ndi.
Demmba : Takko, aan a immotaako lawƴaa kore maa ɗee ?
Takko, hee Demmba ! Mino aami ɗoo, ko jooni ñaltiimi.
Demmba : Takko, woppu aamde, alaa ko nafata he wuurde neɗɗaŋke.
Takko : Demmba, homboo aynoytanii hannde?
Demmba : ko Sammba, kono o araani tawo.
Takko, awa miin mi naɓtii larogal ngal to saare, haa neene finndɗi ɗam ko ɓuri yaawde, ngam ɗi wuli Sanne, so ɗam ɓooyii ɗam lammat.
Demmba : a haalii goonga Takko yah mino ara.
Takko : hee Demmba, a yii alaadu mbaɗtuyel nduu ɗi naayii.
Demmba, endu naayii Takko ! Takko, eeyi Demmba.
Demmba : Takko, yah noddoy baaba ara.
Takko : awa Demmba, kono a no anndi baaba wontaa to galle, oo tuma.
Demmba : kono haɗtaa yah, noddaa mbo, so tawii mbo toon.
Demmba : awa Takko, yah maa mi laar ndu.
Winndannde ɗiɗmere
Takko e Demmba
Demmba : Takko, wii boobo addanammi paɗe am ɗee, haa mi suttoya toron to ruunde too.
Tokko : Demmba, hokoo woni toron ?
Demmba : Takko, Toron, woni balon.
Takko : Demmba, honoo sukaaɓe law peewnirannoo toron maa uppe ?
Demmba : Takko, a laɓndiima kam ko nganndumi, ko adii nde jilloondiral e jul-jultoondiral leƴƴi waɗta, enen ɓaleeɓe, enen tamnoo karalle keewɗe, ɗe mbaɗatnoɗen, ngam minen nde min ngonnoo sukaaɓe, min peewnanno toron e uppe piiw.
Takko, wonaa a no anndi delbol mbi’etengol pooleyi ngol ?
eeyi Demmba, ko ɓulam ngol delbol waɗtee toron.
Takko, ee honoo ɗuum waɗirtee Demmba ?
Demmba : ko nii min mbaɗirannoo toron he oon yonta, ko yirde sukaaɓe yahatnoo to ladde too, ɓe koppoya pooleyi, he ndii mbaadi, min ngaratno he pooleyi, min koppa he rotere ndee e calɗi mawɗi ɗii, oon tuma ɓulam ɗam wona he ɓulde, min ɓaŋa ɗam, min moomaɗam he deedi amen hee, fotde hojom walla hojomaaji taa ɗam ɗeɓii fenndaade, oon tuma min morla ɗam he mbaadi murliɗndi, ko gooto fuɗɗotoo morlude, so o gaynii o hokka goɗɗo oon kala morla, ko noon min mbaɗirta haa toron oo hempoo.
Demmba : Takko, so tawii ko uppe, ko he ndii mbaadi waɗirtenoo he yonta amen, ngam min ndenndɗinnoo ko limce, min monnda ɗe, he mbaadi murliri, haa tolnoo he ñeerde nde waawtaaka, oon tuma mi ñoota ɗe, haa ɗe nanngoondira, ko ndeen monndere limce ñootaaɗe wi’etee uppe.
Takko : Demmba, mi anndaa aan ko njiɗanɗaa, suttoyde (feɗtude) toron ?
Demmba : Takko, a anndaa softeende ɗi adda cellal ɗi itta ngameela ɗo wonnoo mawɗo, so tawii ko cukayel ɗi tiiɗna ƴi’e maggel.
Takko : Demmba, han njiimi ko haawnii, Buubu ɗi tami laalagel temmbɗingal, ɗi tufi ngel gudde ɗiɗi caŋondirɗe he hakkunde, o yuɓɓi heen borowol (gaarawol), o tokki ngol, o werlirangol laalagel ngel, ngaal waɗa hito.
Demmba, aa, Takko mi anndii, ɗuum wi’etee ko giw-giw walla mbiifu, ko he geɗe karalle ɗe sukaaɓe fulɓe mbaɗatnoo, ko ganndal mawngal so wiɗtaama, kono hannde yimɓe men ɗi puuyni karalle men ɗe mbaɗatnoɗen ko adii nde mbaylaandi jaggitooɓe arta he men.
Takko : Demmba, mi hootii.
Demmba : Takko, aan, a ɓooytaa ɗoo.
Takko : Demmba, a nanaani baaba ɗi mi nodda.
Demmba : Takko, o yiɗi ko njahaa cagginoyaa hiraande.
Takko : Demmba, miin ko hiraande maaro ndefamminii, ɗuum ɗi yaawi.
Demmba : takko, laar Daado ɗi ɗali boobo maa oo, buubi ɗii ɗi njoorii he maggel haa ɗi keewi tep, tee ɗuum moƴƴaani, ngam ɗi ngaddat ngel ñawu.
Takko : Demmba, hokoo mbaawmi heen, Daado alaa ko toppitii he wuurde mum hee, so wonaa hoore mum.
Takko : Demmba, laar Sammba e Yero ɗi leemtindira tan.
Demmba : Takko, ɗal ɓee ko mbelle mbaɗtindirta nii, gooto fof wi’ata ko waɗtinortaake.
Takko : Demmba, awa miin mi hootii.
Demmba : Takko, a jaraama mbaalen he jam.
Winndannde tataɓere
Takko e Demmba
Takko : Demmba, mbaadi leƴƴi winndere ɗii, mino sikki ko nayi tan, woni ɓaleeɓe e raneede e sooyɗuɓe e woɗeeɓe, jooni hokoo hebbiniri nii ɗemɗe ɗee ?
Demmba : Takko, ganndal ɗemɗe fecci ɗemɗe winndere ko he cuuɗi tati, ɗiin ngoni :Endoo Eropnaawal, Hamitoo
Saamitiknaawal, Ɗuraaniwal.
Ɓe mbii yoga he ɗemɗe Eropnaaje e Aajii (Asie) njalti ko he suudu Endoo Orepnaawal he.
Ɗemɗe Afrik he keeweendi majje, njalti ko he suudu Hamitoo Saamitiknaawal.
Ɗemɗe keddiiɗe ɗee njalti ko he suudu Ɗuraaniwal, ɗeen doole majje piiw woni ko he duunde Aajii (Asie).
Takko : Demmba, kono ko ɓuri haawnaade ɗi woodi ɓaleeɓe ɓe ngalaa ɗemngal, ɓe kaalta tan ko ɗemɗe Eropnaaɓe, ɗuum honoo ardi ?
Demmba : Takko, ɗuum wota haawma, ko Eropenaaɓe njaggitnoo duunde Afrik, ɓe laamii ɓaleeɓe, ɓe ɓaŋi yoga he ɓaleeɓe ɓe ligginoyi ɗumen he duuɗe ceertuɗe he winndere ndee, nde ɓe naɓatnooɓe ɓe cuɓotonoo ko yimɓe seertuɓe ɗemngal, ɓe njanngɗi ɓe ɗemɗe maɓɓe, mbele iwdi e puɗal maɓɓe ɗi majjee he Afrik, ko ɗuum addi ɓeen ɓaleeɓe kaalta ko ɗemɗe Eropnaaɓe jaggitnooɓe duunde Afrik, ɗeen ngoni : ɗemngal Anngelee, Faransee, Portugee e Español.
Takko : Demmba, hokoo wonnoo muuyaande maɓɓe he ngol jaggitgol ?
Demmba : Takko, Eropnaaɓe ko yilliyankooɓe yiilotonooɓe heɓde jawdi, ko ɗuum yiitini ɓe nokkuuji ceertuɗi he nder ndee winndere, kadi ko ɗuum anndini ɓe ngonka winndere ndee no woniri, ko ɗuum kadi hokki ɓe ganndal, haa ɓe mbaawi jiimde he ngenndiiji keewɗi he winndere ndee, wonnoo muuyaande maɓɓe he jaggitgol ɓaleeɓe he duunde Afrik, ko eɓe njiiti nokkuuji gulɗi nannduɗi he Afrik weeyo, ɓe tawi kala ndemateeri moƴƴoori he Afrik ɗi moƴƴa he majji, tee gollaade heen ɗi saɗtani ɓe, ko ɗuum hokki ɓe miijo egginde ɓaleeɓe, ɓe ligginoya ɓe toon he waawnere.
Takko : Demmba, honoo Eropnaaɓe njitiri ɗii nokkuuji e hoɗii laabi ɗi ɓe ndewi ?
Demmba : Takko, ɓe njiitiri ɗii nokkuuji ko ganndal e cuusal e pellital, ngam oon yonta laaɗe njoorndii ngalaa, alaa ko haali diwooje, ko laaɗe ndiyam tan ngonnoo, ko he ɗeen ɓe njiitiri ɗii nokkuuji piiw.
Winndannde nayaɓiire
Takko e Demmba
Takko : Demmba, mino yaha to caaŋngol too, mi lootoya gude men ɗee.
Demmba : Takko, a waawtaa lootde ɗoo he woyndu hee ?
Takko : aa Demmba, mi waawtaa ngol cafgol (cawgol), ngam gude ɗee ɗi keewi.
Demmba : Takko, eeyi, kono reeno hade a liirde he dow celɓi, ngam ngol ɗaa laawol tuuba am mbaa ɗi waɗnoo celɓol, nde njooɗiimi fof ngol yuwammi.
Takko : Demmba, colli ɗi keewi mbaadiiji, hannde to lootammi too, mi yi’i toon sonndu, mi meeɗaa yiide waandu nii, ngam kayru ko ndu weeburu, kadi ko ndu wertat rumaade mayru haa yaaja, e ndu waɗi tuppe tuppe, weyɗundu (yooɗndu) sanne.
Demmba : Takko, togooje ɗe Geno tagi ɗee, ɗi keewi no ɗe mba’i, kadi eɗe ceerti no feewi, ngam kala neesu ɗi tami tagooje ceertuɗe, tee enen nganndi ngonka neesu winndere ɗi seerti no feewi, ko ɗuum waɗi neɗɗo anndata tan ko geɗe neesu ɗe wuurdi ɗee.
Takko : Demmba, hokoo gaañi maa ɗoo ?
Demmba : Takko, ko jayngol min ñippoynoo to gese sori en too.
Takko : Demmba, jayngol ! ko ɓee yimɓe kaawnii, ɓe nganndaa ndee ladde fotaaka nucceede, ngam kuulle keewɗe ko he mayre mbuuri, hay enen wuurde men ko he ɗee ladle fawii.
Demmba : Takko, a anndaa ɓee yimɓe ɗo majjere maɓɓe tolnii, ngam a soccondiraani he maɓɓe no feewi, ko ɗuum haɗi maa anndude tolno majjere maɓɓe ɗo tolnii.
Takko : Demmba, hoo ɓee nganndaa ko kecceendi ladde ndii addata toɓo, kadi ko ɓuuɓol lekɗe ɗee jaggata ndiyam ɗam he ɗii caaŋli, tee eɓe nganndi so ndiyam alaa nguurndam alaa he oo aduna.
Demmba : Takko, ko majjere woni bone ngooroondi wuurde, ko ɗuum waɗi majjere alaa ko jibinta he ndee men wuurde, so wonaa baasal, tee fulɓe mbii : ɓuri bonde basal woo ko furee.
Takko : Demmba, mi nan Fulɓe ɗi mbi’a: rawaandu wi’iino mbabba cale ko law, holko ɗuum firti Demmba ?
Demmba : Takko, ɗuum ko kala ko a no saloo he wuurde maa salo ɗum law, ngam so a salii ma ko njaɓnoɗaa, ɗuum addante innde wonnde he wuurde maa.
Takko : Demmba, mi nanii kadi Fulɓe ɗi mbi’a: sukayaa ko caawa, kono jaliyaa (naalaŋkaagal) ko jaŋde, hokoo ɗuum firti ?
Demmba : Takko, kala gollal baɗtengal he yonta daɓɓo ɓenna, ngaal yernirtee ko caawa he renndo Fulɓe, ngam aan a no anndi caawa, ko meesre jippotoonde weetndoogo, so naange fuɗii haa toowii, nde yeema he leydi, kono kala gollal baɗtengal he wuurde tagaaɗo, ngal ɗala baɗte, ngaal yernirtee he renndo Fulɓe ko jaŋde, ngam baɗte jaŋde ko huunde heddotoonde haa pooma (abadan), ko ɗuum waɗi Fulɓe mbii: jaŋnginde cukayel wa’i ko no diidol hayre (haƴre) nii, iwataa.
Takko : Demmba, mino nana Fulɓe ɗi mbi’a: no colel soppu ko waawta diwdude, hokoo ɓe paandii he ngol koŋngol ?
Demmba : Takko, ɗuum firti ; ko neɗɗo no waɗ ko waawi e ko haɗtani he wuurde mum ndee, ngam so wonaa ɗuum golle maa ɗee ngonta ko tampere nde alaa ngartam.
Takko : Demmba, hey, hotoo njahtaanii ?
Demmba : Takko, mino yaha banta [1], mi waɗoya cokki.
Takko : Demmba, onon ɓee worɓe, onon kaawnii, ñallal ngal piiw njooɗoɗon alaa ko mbaɗton so wonaa cokki !
Demmba : Takko, cokki ko gollal jaajnirgal yila neɗɗo, balloowal neɗɗo yaawde yiitude laawol taƴitirgol (codorgol) jaawoowol yottinde mbo he faandaare mum he ko ɓuri yaawde e yaaccaade, ngam kala ko njiiɗaa he oo aduna, anndu anndiraa ko coccoondiral maa miijcagol, ngam enen nganndi yila wa’i ko no yeyre nii, ɗi soñca, ɗi sonta, ko muyneede ndee e ɓireede ndee addata coñceendi maa anndeede contugol nde, ko noon neh yila neɗɗo anndirtee coñceendi mum walla contugol mum, ko he miijcagol neɗɗo oo ɗuum anndetee.
Winndannde jowaɓiire
Takko e Demmba
Demmba : Takko, mi dawii ngesa, mi duuloyoo seeɗa, ngam huɗo koo fuɗɗii mawnude, so ko duulaaka jooni bonnat gawri ndii.
Takko : Demmba, adii nde njahataa wallam mi yaltɗi mballi am ndii, ngam endi waɗi daame.
Demmba : Takko, yaawno ɓe mbii: dawol ko law.
Takko : Demmba, mino tami laɓndal, dewgal ko tawangal men walla ko diine addi ɗum he men ?
Demmba : Takko, dewgal ko tawangal men, ngam ko adii nde diine arata he men, taa dewle ɗi ngoodi he renndooji men, ngam ko dewgal addi leñol e paarnorgol suudu baaba, ngam ko jojjaaɗi dewgal hakkunde resondirɓe, reeni jojjaaɗi renndo hakkunde hoɗduɓe, kadi innde dewgal wonaa innde luɓoraande.
Takko: Demmba, diine kam hotoo immorii en ?
Demmba : Takko, diine mbo nji’eten hannde oo, immorii en ko fuɗnaange hakkunde he duunde Aasii (Asie), kono tan diine ko fuɗdu he neɗɗanke, gila to baaba Aadam haa yottii he men.
Takko : Demmba, hokoo addi diine ?
Demmba : Takko, won wiiɓe addi diine ko kulol maayde, kono won wiiɓe ko yiɗde ittude koongu tagdaangu he neɗɗaŋke addi diine, kono ko selli, ko miijciyaŋkooɓe ŋelɓe yilaaji miijcii he ngonka ndee winndere e tagooje gonɗe he mayre no ngoniri e njuɓɓudi cañdi tago wonngo he mayre no yuɓɓorii, ɗuum waawataa wonde ɓaawo tagɗo, oon tagɗo woni Geno (Alla), ko oon woni kaanduɗo he reweede, wonaa nehdi yiɗde nafeede e naftoraade banndum, alaa ko yaajnude muñal e semmbinde enɗam koɗdigal e ñiiɓnude nehdi potondiral e nuuɗal hakkunde ɓiɗɓe renndo woni ko Geno tagiri winndere ndee, ko ɗuum woni ko diine noddata.
Winndannde jeegoɓiire
Takko e Demmba
Demmba : Takko, wallin cukayel ngel to ɗowdi too, a yi’ii no ɗuure maggel wiɗirta, kadi a anndaa cukayel so ɗuure ndee warkaaki nguleeki tampɗit ngel no feewi.
Takko : Demmba, a haalii goonga, ngel ɗee balɗe fof ɓanndu nduu ɗi wuli, njiɗnoomi ko so mi ɗigginii ukkere am ndee, mi soɗtina ngel, kadi mino ngel foti naɓde to Bannaa laaranammi ngel, kono ɓeyɗo waɗaani sago mum, golle galle piiw fawaa ko he juutɗe mum.
Demmba : Takko, hokoo Bannaa anndi he cukayel ?
Takko : Demmba, Bannaa ko debbo jammboowo gannduɗo ñabbuuji cukaloñ, kala ko o haalani maa he ñabbuuji cukayel, so a yahii ñawndordu ko ɗuum ɓe mbi’ata maa ngel wondi.
Demmba : Takko, ko woppude en yoga he geɗe ɗe tawnoɗen mawɓe men ɗi mbaɗa e yanti he ɗee ɗaŋle, ko ɗuum addani en hannde ɗee caɗeele e ɗii ñabbuuli bonɗi he nder renndo men.
Takko : Demmba, en ngalaa ko ɓuri bonde ndii njananiri, ngam yimɓe men iwtooɓe to ndii njananiri, ɗi ngartira konnguɗi bonnooji ɗemɗe men e ɓornateeri paarnorteendi he renndo men eɓe ngaddora jikku ustaare bonnoowo tawaa-tawi men, ngam so neɗɗo ɗaŋniima, haa o yiɗaa, yiide banndum walla ɗi hersa haalde ɗemngal mum walla haalande ngal ɓiɗɓe mum ɓe jibini walla wi’eede ko he ngol leñol mbo jeyaa walla ko ɗoo woni hoɗaango iwdi mum, anndu oon ɗaŋngal foolii mbo, o waasaama he renndo leñol mum.
Demmba : Takko, ko ɗuum waɗi mawɓe men law, so neɗɗo ɗigginaani ɗemngal mum walla yuumtaani he tawaa-tawi maamiraaɓe mum, oon ko ɗaaniiɗo ɗoyngol luggitngol, oon fotaani ɗaŋnaade, ngam ko ɗemngal woni wonki leñol, kala jooloraaɗo ngal waasee he iwdi puɗal mum.
Takko : Demmba, mino yaha mi addoya ɗoole mi ŋoola, nduu ɗoyru tampinii kam, mi alaa he ɗaanaade, kadi ɗakkudi am ndii ɗi heewi ƴiiƴam, ɗuum ɗi yaawi ko solta ñiiƴe, ko nguu ñawu ɓe mbi’ata : lamurel.
Demmba : Takko, hokoo ñawu lamurel ñawndirtee ?
Takko : Demmba, ñawu lamurel ñawndirtee he ganndal am, ko soccireede ɗakkudi ndii ndoondi wondundi he sukunndu sañcaandu.
Winndannde Jeeɗiɓiire
Takko e Demmba
Demmba : Takko, dog addanam gile e laalo to saare.
Takko : Demmba, hoo ngel ñalel ko ngel ɗeɗɗi ?
Demmba, haa Takko, ko ngel ɗeɗɗi, mino anndi ko ɗee eere ɗeɗɗi ngel, ngam ko toon koñ ñallata ŋoolde ɗee eere.
Takko : Demmba, hoo gile e laalo ko ngittat ɗeɗɗere ?
Demmba : Takko, eeyi ngittat ɗeɗɗere.
Takko : Demmba, honoo waɗtee, haa itta ɗeɗɗere ndee ?
Demmba : Takko, en ɓaŋat laalo koo mbaɗen ko he ndiyam, haa ɗam ɓowwa ngel yarnee, mbele kondorol ngol ɗi ɓowwa, oon tuma mbaɗen gile ɗee to hinere too, mbele engel ɗojja, so ngel ɗojjii tan nde yaltat.
Takko : Demmba, so nde yaltaani honoo mbaɗten ?
Demmba : Takko, ɗi woodi feere wonnde, woni ngel ŋaɓɓinee, juutngo cukayel naatnee he kondorol hee ngel yaltɗi nde.
Takko : Demmba, Egge boobo mum oo ko waal wullude, mi anndaa ko ngel wondi, fado mi laaroya ngel.
Demmba : Takko, ko waawaa haalde ɗi yurminii, ngam waawtaa haalde ko muusta ɗum, ɗo woni he ɓanndu mum, kono nde tawnoo neɗɗo ko huunde ƴoƴnde teskotoo nde, ko ɗuum waɗi rewɓe ɓooyɓe he ɓeyngu ɓee, eɓe ngannda heen tumaaji ko jaggata booboloñ.
Takko : Demmba, ɗi waawi tawa ko ngel entetenii.
Demmba : Takko, no Egge fotni ɓiraɗma nii, o jogorii ma tampude.
Winndannde jeetaɓiire
Takko e Demmba
Demmba : Takko, ko mballondiral waɗta haa faggo ngenndi yahra yeeso, a yii ngenndiiji Tuubakkooɓe njahiri yeeso, ko ɗi mballondir he geɗe keewɗe, haa teeŋti he beccondiral gannde karalle e jaɓde rewde njuɓɓudi ndeenka doosɗe faggudu.
Takko : Demmba, hokoo woni faggudu ?
Demmba : Takko, faggudu ɗi heewi leƴƴi, kala leñol ɗi waɗi cate ceertuɗe, waɗi ɗuum ko faggudu tami nguure yimɓe he nder wuurde maɓɓe.
Takko : Demmba, a no mi waawi yernande yoga he leƴƴi
faggudu ?
Demmba : Takko, leƴƴi faggudu ɓuraaɗi anndeede he winndere hee, ko ɗii : demal, ngaynaaka, raddo, awo, mbayla, sehngo, sañde, ɗatngo, gooɓde, njeeygu e ndeenka njuɓɓudi lelngo ginol golle luumo.
Takko : Demmba, so mi nantindiima (faamii), ko njeñaandi ɗee golle njaajata kuufa renndo yimɓe nokku oo, nde wi’ee ɓe njahrii yeeso walla ɓe ɓamtiima.
Demmba : Takko, a faamii, ngam en mbi’iino ballondiral addata, haa faggudu yahra yeeso, ngaal ballondiral fawii ko he gostondiral gannde e karalle e njeñaandi ɗee geɗe.
So en ngokkirii yeru: fulɓe ko aynaaɓe, nguure maɓɓe fawii ko he jawdi njahoori, woni na’i e ndammiri, kono nguure maɓɓe toŋaaki he njeñaandi ngaynateeri tan, ngam eɓe cokli gawri, liɗɗi, geɗe mbaylaandi mbayla, ɓornateeri, lahe e guri, ndeke kala hinnde ɗi sokli hinnde wonnde ndee.
Takko : Demmba, ndeke ko ɓe kaali koo ko goonga, tagaaɗo waawtaa yondinaade he hoore mum tan.
Demmba : Takko, ɗuum ɗi selli, ngam tagoore ndee tagiraa ko he gaaltoondiral hakkunde kempe e gale.
Winndannde jeenaɓiire
Takko e Demmba
Takko : Demmba, hotoo ngalu ngenndi immortoo ?
Demmba : Takko, ngalu ngenndi ɗi immoroo he geɗe ceertuɗe, caggal ganndal binndi e softeende e paamal ɓiɗɓe ngenndi.
Takko : Demmba, mbele a ɗo mi waawi yernande he ɗee geɗe, hay so tawii ko gootel ?
Demmba : Takko, ɗi jeyaa he ɗeen geɗe, geɗe neesu, ko wa’ino : googire, kaaƴe dime, kaŋŋe, kaales, kuɓɓirɗam (petorol),
njamndi, ekn, walla puɗi ñaamateeri mayri walla kuulle jeeri mayri walla ɗe ndiyam.
Takko : Demmba, daŋko oo gorko, ngam omo yiɗi Sira no feewi.
Demmba : Takko, ko aan ɓurimmi anndude no gilli worɓe mba’i he debbo, noddu Sira maa njeewtidaa he mum.
Takko : Demmba, a haalii goonga, maa mi haalan Sira am no gilli worɓe mba’i, hay so tawii Fulɓe mbii: gilli gorko mba’i ko no yitere ɗomɗaaɗo, yi’ataa nguddam.
Takko : Sira, baaba maa wii : njeewtiden fiyaaku oo gorko
tumaaranke, ngam o faamii a no mo yiɗi no feewi.
Sira, Neene, ko goonga mino mbo yiɗi, kono mi hersu on haalande.
Takko : Sira am, heɗtomi seeɗa, gilli worɓe ɗi pamɗi, haa teeŋti he tumaaranke oo, ngam ko gille ngenndi ɓuri mawnude he gilli ndeyaagu, woto gulle haala worɓe koomtuma, ngam so gorko yiɗii debbo haaltaa goonga, so heɓii o adda fenaade fawa he hoore debbo, te, dewgal ko koɗdigal kappanangal maayde, tee enen nganndi ɗaŋniiɗo koɗki mum happanaa ko keɓal.
Sira : Neene, mino anndi, kono teddungal debbo e suuraare mum ko reseede, tee, enen nganndi ko dewgal, addi wasoraade leñol mum, kadi ko kanngal woni manna (kufune) koongu teddungal he renndo hoɗaango neɗɗaŋke.
Winndannde sappoɓiire
Takko e Demmba
Takko : Demmba, mi taw Paate ɗi heɗanaa ɗi haala tan, haalaaji puuyɗi (payɗi).
Demmba : Takko, Paate ko ganndo, kono faamaani, haala ko ndiyam, so deltii ma (rufii) ɓoɓtaako, fulɓe mbii : haala bonka, ɓuri bonde kural, kadi eɗen nganndi ko haala seerndi neɗɗo he kuulle e nooneeji keddiiɗi ɗii piiw.
Takko : Demmba, taƴanam teewu nguu, haa mi laaroya oo debbo gartuɗo Makka, so mi artii mi defa hiraande ko ɓuri yaawde, kono adii nde njahammi hokoo naɓta en Makka ?
Demmba : Takko, ko juuroyaade suudu Kaaba wonndu he saare Makka, ndu Annabi Ibrahiima e ɓiɗɗo makko bi’eteeɗo Ismaa’iila mahi, pemmbi ndu suudu Geno, ko ɗuum duñnoo hoɗnooɓe he ɓaaral Makka naatnude he mayru jalaŋeeji (sanamuuji) maɓɓe, ngam kala ko ñaagaa he mayru ɗi heewi jaabaade.
Demmba : Takko, mi waawtaa taƴande ma teewu nguu, ngam mino foti hawde ɓoggi ɗiɗi, kadi naane a wi’ii: mi harlana maa he falle hee, haa ñootaa horde maa ndee.
Takko : Demmba, harto Yero gaañotonii, gila naani mino yi’a ombo fijira kii laɓi, tee a no anndi kii laɓi ko pemmborki wonnin.
Demmba : Takko, Yero ko hawju (fiddu) sukki nowru, mbo welaani hartaade, (waajaade).
Takko : Demmba, cukayel hartortee ko loocol, nehiree haala, mawniniree kiram leñol e gilli ngenndi, nde nafa, kono wonaa ko waɗi yoo haaɗa he accu, nde mawnoyta tawata ko harƴolinii (ɓurtii juutɗe).
Demmba : Takko, a haalii goonga, Fulɓe mbii: lekgal ko he kecceendi maggal ngal turetee.
Winndannde sappo e goo
Takko e Demmba
Demmba : Takko, welto, ilam naatii pooɗe, hikka maa gawri heew, jiidataa he hitaande ɓennunde ndee.
Takko : Demmba, hokoo taki mbii ɗaa noon ?
Demmba : Takko, so toɓo heewii to fuɗnaange, waalo heewat ndiyam, so waalo heewii ndiyam ndemateeri moƴƴat, ngam enen en ngonaa yimɓe jeeri, ɓeen kamɓe ɓe mbuuri ko he toɓo tan, enen mbuurɗen ko he ilam waalo e toɓo.
Takko : Demmba, hotoo ngoo toɓo immotoo ?
Demmba : Takko, toɓo immotoo ko he maayje, ko duule tellotoo ŋabbida he cuuytam diƴƴe ɗam, haa njottoo he tooweendi toowndi he weeyo ngoo, henndu ɓuuɓndu wifa ɗam, ɗam wonta marmalde, so ɗe tellitiima haa ɗam artii he toweendi weeyo wulngo ngoo, ɗam yoosa, ɗam saroo, ɗam tellitoo he leyndi ndii, ɗam wonta toɓo, toɓo ngoo wuurtina leydi ndii, tee a no anndi ko leydi ndii jogii nguurndam nguurɗe ɗee piiw.
Takko : Demmba, a siwtinirii kam, nde njahnoomi jeeri koo, mi yi’iino toon kuullel kaawningel, ngel arat tan ngel naatta he njaareendi no ngel yiɗiri nih.
Demmba : Takko, ko ngeel fulɓe mbi’ata : iroirongel, ko no mbi’iɗaa nii, ko he kaawesaaji tagooje Geno ngel jeyaa, kono tan anndu faaɓuru (faawru) walla linngu ɗi waawi iraade he leydi heddoo heen yonta juutɗo tawa maayaani, ko ɗuum addata so toɓo heewii nji’aa liɗɗi (liƴƴi) ɗi ngirtoo he caaŋli men hee.
Winndannde sappo e ɗiɗi
Takko e Demmba
Takko : Demmba, hannde mi yi’ii ko haawnii, huunde ɗi addaa to luumo, daande ndee ɓuri juutde kala ko miijiɗaa, ɗeɓi nanndude ko ngeelooba, kono kañum alaa ƴuugeere, kadi ɓanndu nduu waɗi ko tuppe tuppe, nde njiimi nde, ndee mi hul.
Demmba : Takko, mi anndii, ndee huunde, nde wi’etee ko : njamala, nde ɓuri heewde wuurde ko he jeerennde, ko ɗuum waɗi hoɗɓe he nokkuji keewɗi toɓo nganndaa nde.
Demmba : Takko, a faamii ko kulol e juumre ngaddata haa neɗɗo ɗeñƴoo, wi’a :yi’ii jinne doga fa’a saare, wontana ɗum ñawu, waɗta faɗɗaade, ko ɗuum waɗi kala ko njiiɗaa laaɓe, adii nde ndogataa.
Takko : Demmba, joom mayre ɗi yeeya njuumri, ndi wonaa njuumri ñaaki, o wii : ko kayri ɓuri welde njuumri ñaaki, o wii : ndi wi’etee ko : njuumri Ndooy.
Demmba : Takko, ko goonga, ngam leƴƴi (leñi) njuumri ko nayi : njuumri ñaaki, ko ndii ɓuri heewde e lollude he renndo men, rewi heen ko njuumri ndooy, ndii ɗoo wonta tan ko he nder leydi, rewi heen ko njuumri mbarañ, ndii ɗoo ɓuri heewde wonde ko he legɗe, rewi heen ko njuumri mbuuluuli, ndii ɗoo kadi ɓurta wonde ko he legɗe, kono kañji fof ko kuulloñ mbaɗta ndi, koñ ngittata ndi ko he piindi legɗe.
Winndannde sappo e tati
Takko e Demmba
Takko : Daado, yah mbi’aa neene hokka maa kardumbal am ngal e kewal am sire ngal, ngam mino yiɗi mottude, haa mi heɓa kuufe keewɗe, mbele Hammadi ɗi sañanammi geese am oo, ko adii nde o hootta.
Takko : Demmba, aan howranom, mbele ɗi yaawa.
Demmba, aan Takko, hokoo keñiɗaa ?
Takko : Demmba, ko maa mi heñoo, hoo a yi’aani comci sukaaɓe ɗii piiw ɗi ceekii, kadi a no anndi maabo welaani heɓde he ndee men saare.
Demmba : Takko, hokoo addi maabo welaani heɓde he saare men hee ?
Takko : Demmba, a no anndi, gila tuubakkooɓe ngari he men, ɓe ngaddori karallaagal maɓɓe, ɓe lomtini ngal men, tee a no anndi, enen ko maabo sañata, ko maabo mahta payane e looɗe e meltire e pelɗe, ko kanko kadi wamata, ɗee ɗoo golle piiw hannde contii ga men, keddiɗen ko eɗen ndema hottollo eɗen ndenndina ɓe naɓa ɓe cañoya to maɓɓe, ɓe ngartira he men cooden.
Demmba : Takko, ko karallaagal maɓɓe ɓuri yuumtude, ko ɗuum woppini en ngal men, kuccanɗen ngal maɓɓe.
Takko : Demmba, en paamaani tan, ko goonga ko karallaagal maɓɓe ɓuri ŋeeñƴude, ngam engal yahdi he ganndal binndol, ngam maamiraaɓe maɓɓe mbinndu taaɓe ɗe ɓe ndewi, ɓiɗɓe e taaniraaɓe (njaatiraaɓe) caŋtinii, enen neh ko noon potɗen waɗde, mbele karalle men ɗi njahra yeeso.
Winndannde Sappo e nayi
Takko e Demmba
Takko : Demmba, mino heewi nande eɓe mbi’a laamu arii, jooni hokoo woni laamu ?
Demmba: Takko, woni laamu ko jagge jiilooje dawrugol ngenndi, ngam ko kamɓe ciinata ñaawooje ginol jojjaaɗi renndo yimɓe mayri, ɗuum woni ko kamɓe ndefii jam e bone mayri, ko kamɓe kadi pawaa pirlitgol njeñaandi ngalu neesu he ɓiɗɓe renndo mayri e nguure faggudu jirlotoo ɗo he mayri, ko kamɓe kadi ndeenata nehdi sukaaɓe e cellal e kisal yimɓe renndo mayri.
Takko : Demmba, so mi faamii, laamu ko diɗɗal yimɓe jiiduɓe ngenndi hawruɓe jiiɗe he jiilgol dawrugol mayri, foti ko ɓe leñol gootol walla ko ɓe leƴƴi limtinɗi.
Demmba : Takko, a haalii leñol, jooni a no mi waawi famminde hokoo woni leñol ?
Takko : Demmba, woni leñol ko yimɓe jiiduɓe ɗemngal gootal, foti kamɓe ngondi ngenndi ngootiri he duunde wootere walla alaa.
Demmba : Takko, mi ronku faamde luure gonɗe hakkunde dawriyankooɓe (poloticien) walla hakkunde diiniyankooɓe e ko seerndi dawrugol e diine ?
Takko : Demmba, ɗee laɓnde ɗi caɗti jaabaade, kono maa en ngeto, so tawii ko luure gonɗe hakkunde dawriyaŋkooɓe, enen nganndi dawriyankooɓe mbaɗi ko pecce ɗiɗi ganndaaɗe, feccere reenoore jojjaaɗi joomiraaɓe ko’e jawdi e feccere reenoore jojjaaɗi ndooyolɓe (Ouvrier), kono kamɓe fof yiɗde maɓɓe ko yiɗde heɓde jeyal, kono so tawii ko luure gonɗe hakkunde piɓle diineeji walla gonɗe hakkunde diine gooto oo, ko hakkunde gidiiɗo e gadaaɗo, kono fiɓnde ndee ko wootere woni: woodtiɗinde Geno e rewde mo e reende nuunɗal e potondiral hakkunde ɓiɗɓe Aadama, kono so tawii hokoo seerndi dawriyankooɓe e diiniyaŋkooɓe, ɗuum ɗi laaɓti no feewi, ngam dawriyaŋkooɓe noddata ko potondiral jojjaaɗi hakkunde cori ngenndi, kono diiniyankooɓe noddata ko woodtinde Geno he goodal makko.
Winndannde Sappo e jowi
Takko e Demmba
Takko : Demmba, ɗi mi haawi ŋelgol yila neɗɗo, ngam ko ngool ŋelgol addani neɗɗanke miijaade taƴcude ɗee maayje eɗee piiltiiɗe, ko ngool ŋelgol kadi anndini mbo ɗee maayje eɗee piiltiiɗe no ngoniri e ko woni he majje e ko woni caggal majje.
Demmba : Takko, ko goonga, neɗɗo ko huunde jibindinaade he semmbe coñceendi ngaandi, hay gooto anndaa kaɗtanɗe semmbe coñceendi ngaadi aadee ɗo tolnii, kono ndii ɗoo coñceendi yila aadee, doole naftoreede ndi fuɗɗi ko nde neɗɗaŋke fenti binndol, ngam ko adii binndol neɗɗanke miijciima he tago winndere nde o wuuri he dow mum ndee, kono ngoon miijo fanndinaaka, ɓayri oon yonta, tawi ko binndol feŋtaaka.
Takko : Demmba, mi faamii, ko ndii coñceendi yila addannoo mawɓe law miijo lesde laana, mbele eɓe kumpitoo ko woni caggal ɗee piiltiiɗe, jooni honoo ɓe miijorii haa ɓe keɓi ganndal waɗde laana ?
Demmba : Takko, ko he njeñaandi ganndal sato neesu fiiltiingo aadee, neɗɗanke heɓi ganndal kunngugol e koyfeende geɗe tummbaaɗe he ndiyam, nde tawnoo kadi kuulle jeeriyankooje ɗee piiw ɗi mbaawi lummbaade, ko heen o yiiti gawƴugol, e ɓe mbi’a nde maama labbo lesi laana, o tummbi ka he ndiyam ka deewaani, o ronki anndude no ka lummbortoo tawa ka deewaani, o ƴetti ko mbabba makko, ɓe cumtodii ga maayo, o woni he laarde no mba lummbortoo, nde o tuggii, o tawi ko alaa he sago o lesa pecce ɗiɗi ngal to hoore ngala to ɓaawo, ɗe mbuuwana ka ndiyam ɗam, hade ka wooñaade, haɗa ka ñeɗa ndiyam ndebbinoojam ka.
Winndannde sappo e jeegom
Takko e Demmba
Demmba : Takko, ko nagge woni jawdi heewndi nafa he aadee, ngila to puɗal haa ñallunge hannde ngee, ko nagge tan woni jawdi ndi tagaaɗo waawaa yondinaade he nafoore mum, foti ko ɓiraɗam walla teewu walla wiinnde walla nguru mum.
Takko : Demmba, ko ɗuum addani fulɓe ɓurnude nagge he kuulle keddiiɗe ɗee piiw ?
Demmba : Takko, ko goonga nagge ko huunde heewnde nafa, kono mino sikki ko nehdi addani fulɓe ɓurnude nagge he kuulle keddiiɗe ɗee, ngam ko ɓuri heewde he nafooje njantiɗen he nagge ɗee ɗi tawee he kuulle goɗɗe ɗee.
Takko : Demmba, a haalii goonga ko niɓɓere kulol woni hakkunde kuulle ladde he neɗɗo, kono so nde iwii, maa en njii nafoore kuulle keddiiɗe ɗee piiw.
Demmba : Takko, ittude ndee niɓɓere wonnde hakkunde neɗɗo e ɗee kuulle maa saɗtu, ngam ɗi woodi kuulle ñaaɗɗe caɗtuɗe woownaade.
Takko : Demmba, ko nehdi woni piiw, kadi annduɓe mbii : nehdi ko he cukaagu, kadi a no anndi kuulle nganndiri neɗɗanke ko waasde njurum, ko ɗuum waɗi hoolaare majje he neɗɗanke ɗi famɗi.
Dammba : Takko, mi faamii nehdi ko alluwal gadanal he nguurndam tagaande, ngam enen nganndi, nehdi adan fawinoo ko he pecce tati, woni nehdi jiɗnaaɓe e nehdi yimɓe galle e nehdi yimɓe saare, kono nde njuɓɓudi jaŋde waɗaa waɗɗinaa he sukaaɓe ngenndi, nehdi wonti he juutɗe laamu, ɗuum addani laamuuji ngenndiiji jahruɗi yeeso fawde juutɗe mumen he nehdi sukaaɓe ngenndi gila to ento.
Winndannde sappo e jeeɗiɗi
Takko e Demmba
Takko : Demmba, laaranam faynde am ndee, haa mi addoya ñebbe, so ñammi alaa maafateeri, ndi waɗdaa, ndi weltaa, kadi ittataa, a no waawi ñaamde ko ñiiwa ñaamata, tawa a haaraani.
Demmba : Takko, ko aan yiɗi ñebbe, kono ñebbe ko ñaamde Jaawɓe, minen Mbaalɓe min ñaamtaa ñebbe.
Takko : Demmba, alaa ko waɗta, miin njibinaami ko he gese ñebbe, tee fulɓe mbii: neɗɗo yiɗtaa woowat, tee huunde woowtaake ɗo anndaaka, tee so ñebbe ndewdaaka he ko welnata ɗe, ɗe mbeltaa, kono so ɗe ndewdaama he teewu e nebbam e cafnirɗam fayannde, a tawat ko ñebbe ɓuri welde kala ñaamatee.
Demmba : Takko, a yii neɗɗo boniri ŋari, a sikkat waandu wonndu he sutu (fitaare).
Takko : Demmba, woppu ñoore, ñoore wonaa jikku neɗɗo tedduɗo, ngam so a ñohii neɗɗo, o nantii maa a hersu, kadi ñohoowo suusaani reedu, tee kadi welnataa koɗdigal, ngam ko ñoore addata nannanti.
Demmba : Takko, ɓiɗngel maa ngel ɗi wulla, laar so wonaa ñuuƴu fiɗi ngel, awa kadi ndeenoɗaa, tawa ñilɓere maggel simtaani to maafe maa too.
Takko : Demmba, aamre ñawndirtaake haala, immo addanam bammbu walla wudere mi waaba boobo am oo, onon worɓe ko deedi mon ɗii tan caɗi on, debbo kañ ñallal ngal fof he juutde mum, ko toppitaade gorko mum e sukaaɓe mum, o ñallirta.
Winndannde sappo e jeetati
Takko e Demmba
Takko : Demmba, reeno hade olowere (warñeende) maa ndee simtude he ñammi am hee, ngam olowere heewnde ndee ko ñawu, ngam annduɓe mbii: olowere nde aldaa he tampere walla nguleeki ɓamtiiki, ko huunde nde woowaaka he neɗɗo, tuppu ndiyam njuuroyoɗaa.
Demmba : Takko, so mi lootiima oo tuma (waktu), ɓanndu am nduu oolɗat, kadi a no anndi henndu ƴaawnde (dabbunnde) fettinat ɓanndu, tee mino foti oƴƴoyde gawri am ndii, hade colli ɗii kumnude ndi, ɓayri ndi ɓenndii.
Takko : Demmba, dedto (woɗɗito) haa mi ommba faynde am ndee, ngam nduu men deferdu ɗi heewi kuulloñ.
Demmba, Takko, ko goonga kaalɗaa, ommbude faynde e loonde ko huunde waɗɗiinde, ngam ko he reende cellal yimɓe jeyaa, eɓe mbi’a : kala ɓurɗo ma laaɓde e senaade e reentaade, ɓura maa cellal, kala ɓurɗo ma cellal ɓura maa duuɓi juutɗi.
Takko : Demmba, hokkam ommboode kaleran ndee, haa mi ommba ñammi am ndii, kadi njoonoraami oroore ndee e nde ɗo lees loonde ɗoo, gila weeti mi ƴakkaani goro.
Demmba : Takko, ko oo men koɗo wooñii feere, o fini, o dawi to ndee ladde, o arti haa ga saare, o ruttii to caaŋngol too, o lootoyii, o fotnoo kam, ko rewtude to caaŋgol too, o lootoo, o fuɗɗoo artude.
Takko : Demmba, a laɓndiima koɗo oo, ko waɗi haa o rewtaani to caaŋngol too ?
Demmba : alaa Takko, waɗi ɗuum mino anndi omo muddiɗi, kadi o yuumtaani he haala e feere, kono ombo tami nasiiji ɗi o loototoo, ko ɗiin mbo aranta.
Demmba : Takko, neɗɗo ɗay, kadi heewaani goonɗininde waɗdu Geno, ombo sikki ko ɗii nasiiji ngokkata mbo huunde, so Geno jaɓii maa mbo ɓooy tampude he nde mum wuurde.
Winndannde sappo e jeenayi
Takko e Demmba
Takko : Demmba, hannde mino yi’i pullo beso paho, ɗi lesa paaɗe, ombo femmbaa pemmbol besol, kono miin ko woni mi seerndaani ko hakkunde paagal e peŋgal, mi yiɗno pamminaami ko seerndi ɗe.
Demmba : Takko, ko seerndi paagal e peŋgal, paagal heerorii ko nagge e ndammiri he ko ɓuri jaalaade, kono peŋgal heerorii ko puccu e mbabba, kadi ko peŋgal ɓuri tiiɗde paagal, kadi peŋgal waɗtee tan ko he suudu puccu walla mbabba.
Takko : Demmba, mino yi’i Yero ɗi haɓɓii piɓol he hoore, mi meeɗaa yiide piɓol potngol nii mawnude, laɓndii mi Yero, o wii: ko joom hoore o wondi, o wii: kadi ko duumoowo maɓɓe fiɓani mbo, jooni mino faalaa anndude nguu ñawu no wa’i.
Demmba : Takko, joom hoore, ko ñawu muusu hoore, nde tawnoo en ngalaa jaŋnguɓe no ñabbuuji koccirtee e no ɗi ñawndirtee, wonti ko kala ɗaŋniiɗo cuusɗo Geno wi’a ɗi waawi ñawndude huunde fof, ko ɗum saɗtini nguurndam he ɗii men nokkuuji.
Takko : Demmba, mi laɓndo maa, mbileyaagal ko ganndal walla ko punti ?
Demmba : Takko, kala ko mbiimaami heen ɗi sella, ngam kala ko neɗɗo jaŋnginaa wontii ganndal, kono kadi kala ganndal jaŋngirtengal gunndo wontii punti, ko ɗuum waɗi mbileyaagal ɗi meɗti ñaawde, kono mino anndi tan ngal jeyaa ko he gannde neesu, ngam e ngal tami mbadiiji ɗiɗi: mbaadi adaniri ndii, neɗɗo heɓa ngal tawa alaa jaŋnginɗo mbo, ɗuum ɗi woodi, mbaadi ɗiɗmiri ndii neɗɗo jaŋnga ngal, kono tan mbaawmaami wiide, neɗɗo ko tagaande heewnde peeje, yuumtunde yila heewnde sañde pehe ɗi firta.
Winndannde noogasɓiire
Takko e Demmba
Takko : Demmba, hannde tawmi ceerno gooto ɗi hartoo (waajoo), kono he nder kartagol mum hee, ɗi haala koŋnguɗi ɗi mi anndaa ko ɗi pirti, ko wa’ino: Sanam, Gabri, yawmal giyaamati, Gibla, sunna, farilla, naafila ekn.
Demmba : Takko, a no anndi ɗemngal men ngal e tawaa-tawi maamiraaɓe men e karalle kollirooje yuumtere maɓɓe piiw, ko ko ñaayaa, ngam ɗii konnguɗi ɗi mbi’ataa ɗii piiw, ɗi ngardi ko he diine Lislaam, ngam konngol (Gabri) ko koŋngol Arab woni: aññeere (yanaande), kono nde tawnoo fulɓe ko yimɓe ɓooyduɓe he Lislaam, ɓe kuwtorii yoga he koŋnguɗi Arab ko wa’ino: Gubla, Gir-raade, hakke, aada, ɗi limtittaako, hay so tawii ɗi pullɗiama.
Takko : Demmba, hoo diine kam ɗi woodi ɗemngal ?
Demmba : Takko, diine alaa ɗemngal keeringal, kono kala gadduɗo diine, ko ɗemngal ngal o haaltangal, ko ngaal diine mum oo saaktortoo, yeru: diine Lislaam mbo ngonɗen he mum oo, fuɗi ko he renndo Makkiyankooɓe, ɓeen kaalta ko ɗemngal Arab, ko ɗuum waɗi kala juulɗo jaŋnginee ɗemngal Arab, ngam ko heen Gur-aana oo winndaa, ko oon juuldetee, ñaawooje gollorteeɗe ɗee ko heen ɗe tuugnii walla he koŋnguɗi Nelaaɗo men.
Takko : Demmba, enen ko gadduɗo diine oo, njuulanten nii walla ko Geno ?
Demmba : Takko, wonaa gadduɗo diine oo njuulanten nii, wonaa Geno, alaa njuulanten nii ko ko’e men, kono ko ɓuri jaalaade he yilaaji juulɓe, ɓe njuulantanii ko Geno, ngam neɗɗo rewanta ko jamirooje Geno e ɗoftaade ɗe mbele ɗi naftoroo ɗe he wuurde mum e jaŋngo mum (laakara).
Takko : Demmba, hokoo waɗi juuloowo wi’ee yoo huccit fuɗnaange (Gibla) tee konngol (Gibla) mi nanat tan, kono mi anndaa ko ngol firti ?
Demmba : Takko, koŋngol (Gibla) firti ko huccitirde ɗi waawi wonde fuɗnaange walla hirnaange walla nano walla ñaamo, kono ko wi’antee juulɗo yoo huccit fuɗnaange (Gibla), ɗuum ko juulɗo gonɗo hirnaange suudu Kaaba, ngam (Gibla) oo faandaa heen ko suudu Kaaba, ko nduun woni huccitirde juulɓe.
Winndannde noogaas e goo
Takko e Demmba
Demmba : Takko, rokku rawaandu nduu ɓiraɗam ɗam ndu dekka, haa mi raddoya, ɗee balɗe ladde ndee ɗi heewi kuulle, ngam coŋngiri ndii ɗi ustii he mayre, kadi rawaandu ko ɗum tan nafata joom mum.
Takko : Demmba, so a yahii han, homboo reenta liige ngee ?
A no anndi ɗii baali no ndaalniri, tee miin mino defa, kadi mino bacca cawteeɗe Jabu ɗee !
Demmba : Takko, ndenndinaa liige ngee e ndefu maa nguu he yila maa hee, ndeeniraa ɗuum yila maa oo, ɗuum teddaani Takko.
Takko : Demmba, a haalii, kono a faamaani, ngam reenirde yila ɓuri saɗtude reenirde sawru, ko ɗuum waɗi fulɓe eɓe mbi’a : reende renndo ɓuri saɗtude he reende ngesa.
Demmba : Takko, jaŋngo ko mi dawat (roƴat) bimmbi law, mi ɗaɓɓoya lamɗam mooɗnde, ngam na’i men ɗii njooyaama (kooɗaama), ko he nduu lewru ɗi mooɗnanoo hitaande yawtunde ndee.
Takko : Demmba, hokoo na’i mooɗnantee hitaande kala ?
Demmba : Takko, na’i mooɗnantee ko haa lalloori ndii e lamɗam ɗam mbara gilɗi reedu (jalɓi) gonooji he deedi majji.
Nde tawnoo fulɓe ko aynaaɓe yanngodiiɓe he na’i, ɓe keɓi he majji gannde keewɗe, ɓaŋaaɗe he teskaare fawiinde he yuumtere yila neɗɗaŋke, ko heen ɓe keɓi ganndal wonde huunde duroore ɗi sokli lamɗam e lalloori.
Takko : Demmba, kammu oo ruuytinii, wallam haa mi renndina ɗii keeji mi ruttoo galle mi liirta gude men ɗee, ndee ƴiiwoonde ɗi waawi toɓa ndiyam keewɗam, reentaade nde, ɗi moƴƴi.
Demmba : Takko, ngatameere atii, ñaama waaloo yawtii, ndunngu toɓii, rannaaɓe njowii fetelaaji mumen, sokla (haaju) wontii gooto, woni demal, mbele coñaandi ɗi faddoo heege, ndi udda damule baasal, ndi reena ndimaagu neɗɗaagu neɗɗo.
Winndannde noogaas e ɗiɗi
Takko e Demmba
Takko : Demmba, wonii ko yurminii e ko haawnii saare nde alaa sagataaɓe, mi anndaa, ɗum nde iwanta en, kala keɓɗo duuɓi sappo e jowi ŋaaɓanii ko ladde.
Demmba : takko, ko goonga, jooni ngonɗen ko he yonta kumpa e tamƴinaade, tee Fulɓe mbii: tamƴinaade (ɗaminiiɗo) maayta ko he damal galle penoowo, ngam ko kumpa e tamƴinaade keɓal pawingal he wi’aa wi’i, addani en ɗee ɗaŋle ɗe ngaal happu, ngam a no anndi Takko, sato neesu men waasaani, kala ko neɗɗo immanii he maggo ɗi waawi heɓde naftoroo walla alɗinoroo, ngam alaa ko alaa he maggo, lori en he maggo ko humammbinnaagal e jaaɓneede en ɗemɗe janane e ɓorneede en pine woɓɓe, so sagata faamii teddirta ko njananiri, oon waasaama he renndo mum.
Takko : Demmba, humambinnaagu haɗtaa toɓde kammu, maa taw mbi’aa ko Geno fawi en ndee tampere, kono miin kam mi jaɓaani ko humambinnaagu lofi en he ɗee leeɓte, ɗe doccatte mum ñifataa.
Demmba : Takko, so ɓiɗɓe leñol mbinndaani ɗemngal mumen, ɓe mbaawtaa anndude ko ngal soomi he gannde, kadi ɓe nganndataa yuumtere maamiraaɓe maɓɓe ɗo tolninoo, waɗi ɗuum ko binndol rontinta njeñaandi yilaaji maamiraaɓe e yuumtere karelle maɓɓe he taaniraaɓe.
Takko : Demmba, fulɓe mbii: sulmo sulmo, ko ŋari maa kii ɗaɓɓaa, kono yaa taw ndiyam ɗi woodi.
Demmba : Takko, ko ɗuum addani annduɓe winndude baklitale weeyo e ɗaɓitde cewle diƴƴe gonɗe he nder leydi, mbele so weeyo waasii toɓo, yimɓe pa’a he majje.
Takko : Demmba, mino so’a mino tampi, fodo mi suuwta ɗee gude men, aan wallam laaranam mbeewa am mbaa e mba siiwti ɓoti ɗiɗi, ngam oo yonta nokku men ɗi heewi conngiri.
Winndannde nogaas e tati
Takko e Demmba
Demmba : Takko, mino yiɗi haddinde sukaaɓe men ɓee, ngam ɓe mawnii, kadi njiɗmi waɗde ko kaddulle (sunna), tawa en naataani he tawangal mawɓe men ɓooyngal, ngal yahdaani he diine Lislaam.
Takko : Demmba, neɗɗo woppataa tawangal mum, kala boppuɗo tawangal mum, yoo anndu woppii huunde mawnde he renndo leñol mum, tee kadi diine haɗaani jaliyaagal, fulɓe ɗi mbi’a : so toɓo fuɗnaani, maa bonnu, ɓe nduttii mbii: so tuuba suuraani, maa mba suurtu, ko yiɗde maa jawdi tan, haɗta maa waɗde kafu.
Demmba : Takko, a haalii goonga, so en mbaɗii kafu maa na’i mbare, maaro defee, gawri haalaaka, jaliiɓe ndokkee, waasɓe e jootaaɓe ñaama, kono so ngu ɓennii heege e ɗomka e kolndam lomtoo, pelooje cakkee, ɗe caawta taƴu enɗam.
Takko : Demmba, mino yiɗnoo anndude ko seerndi tawangal e woɗa (tana), ngam mino heewi nannde eɓe mbi’a: ɗum ko tawangal amen, ɗum ko woɗa amen ?
Demmba : Takko, tawangal e woɗa (tana) ɗi ceerti, ngam ko tawangal ɓuri yaajde he woɗa, ko ɗuum waɗi woni tawangal ko hinnde gollal walla jelooɗe walla maale, keeroriinɗe leñol keeringol walla yoga he ɓiɗɓe leñol, ko ɗuum waɗi tawangal askitintee ko he leñol walla hinnde leñol, yeru mbi’aa: tawangal fulɓe ko ngaynaaka e tufaade ɗakkudi e tonni e diidi he haanawere, kadi ɗiin toon pemmbi keeroriiɗi fulɓe, walla mbi’aa : tawangal Moosinkooɓe ko demal e diidi ɓanndu e hoore, ekn.
Kono woɗa, ko hitoraade huunde toɗɗiinde, ɗi waawi wonde to bannge ñaamateeri walla desoondiral, ko ɗuum waɗi ɓurtee askitineede ko he yettoonde walla hinnde leñol heeriinde, yeru: woɗa amen, min ñaamataa kedde saafaandu, walla min ndesataa debbo baylo, ekn.
Winndannde noogas e nayi
Takko e Demmba
Takko : Demmba, miin ko annduɓe kaali he ganndal wertaango koo, ɗi mi haawi, ngam ɓe mbii tago leydi ndii wa’i ko no uppe (balon) nii, honoo ɗuum woniri ?
Demmba : Takko, ɓe kaalii ko goonga, ngam annduɓe kala ko kaali ɗi tamani ɗum tuugnorgal, ngam ɓe mbii uppeere leydi ndee yirlotoo ko he sera naange hee, ngam so nde yirlotanooko, kala senngo heerungo he naange ngee, ngoo sumat.
Takko : Demmba, miin wonnoo he yila am naange ngee ko dogooye, kono no kaalduɗaa nii naange ngee darii ko ɗo gootel, ko leydi ndii yirlotoo he seraaji magge, ɗuum ko yila ceeɓɗo ñiiɓɗo he ganndal yiiti ɗuum.
Takko : Demmba, miin mino wondi he saggere ko feewti he gubbugol maayɗo, ɗi waawi tawa aan ano jogii heen humpito kumpitaami.
Demmba : Takko, ko tawangal addi maayɗo ɗi ubbee walla nuccee walla taƴitee weddee kuulle ñaama, kono ko raɓɓiɗi he haala so fiɗtaandu seerii he ɓanndu, ndu muusetaake, ndu wontii teewu, tee fiɗtaandu nduu, tagaaɗo anndaa ɗo ndu woni, kadi adii nde ndu sooretee he ndeen tagaande, ndu anndanooka to ndu wonnoo, he ndii mbaadi ko tawangal ubbi maayɗo walla nucci mbo.
Takko : Demmba, mi laartinii ma golle baɗteeɗe he nguurndam neɗɗaŋke hee, ko golle debbo ɓuri heewde, ngam golle debbo ngasataa, ko ɗuum waɗi ñallal ngal piiw mbo wonta ko he gollaade, mi anndaa ko addi ɗuum ?
Demmba : Takko, ko debbo heednaa he golle galle, ko kanko toppitii nehdi sukaaɓe e laaɓal e senaare e ñaamde yimɓe galle, ɗum ɗoo ko golle keewɗe njahaa ngaraa, laɓndiiɗe muñal e wakkilaare yahdunde he aamtere, ko feccoore nde Geno fawi he ndeyaagu.
Winndannde noogas e jowi
Takko e Demmba
Takko : Demmba, sammba wii: yahii joloyii waalo, kono Demmba miin mi anndaa ko woni waalo.
Demmba : Takko, waalo nanndi ko he faro, waɗi tan waalo ko ilam naattata he naɗe joltuɗe gonɗe he foŋngooji ŋoral maayo, ilam noon fawii ko he toɓo.
Takko : Demmba, miin neh mi meeɗaa yiide weendu kañum neh honoo wa’i ?
Demmba : Takko, weendu wonta ko he ladde he ko ɓuri heewde, ngam ko naɗde luggunde, nde ɗi tuɗa he mum ndiyam, kono ndiyam weendu ilataa, kadi beeli ɗi keewi ɓeeɓde he nder ceeɗu.
Takko : Demmba, mi hawru he Wuuri, wii : maama mum waraa ko he wolde hakkunde juulɓe e yedduɓe Geno, jooni mino faalaa ceerndanaami wolde e hare ?
Demmba : Takko, wolde ko hare hakkunde ngenndi e ngenndi walla hakkunde juulɓe e yedduɓe (heeferaaɓe), ko raɓɓiɗi he haala wolde ko hare tintondirɓe, kono so tawii ko hare, ɗi waawi wonde neɗɗo e neɗɗo fa’i dow, ɗi waawi wonde, yeddoondirɓe walla añciindirɓe.
Takko : Demmba, weeyo ngoo wayliima, ɗi waawi toɓa, ngam ƴi’e am ɗee ɗi muusa.
Demmba : Takko, nganndirtaa baylitale weeyo ngoo, ko he muusu ƴi’e ɓanndu maa hee, ɗuum ko goonga celluɗo, ngam kala gonduɗo he ñawu ƴi’e so’irta baylitale ngonka weeyo, ko he museeki ɓanndu mum nduu.
Takko : Demmba, nduu wirdu Seeku Ahmadu Tijjaani, ɗi heewi doole he nder ngenndi men ndii, hotoo nduu wirdu Seek Ahmadu Tijjaani woodaa ?
Demmba : Takko, Seeku Ahmadu Tijjaani jibinaa ko he ngenndi Aljeri he nokku ɗi wi’ee: Aynimaadi, kono doole nguurndam mum ɗam piiw, waɗi ɗum ko he ngenndi Marok, ko ɗoon o maayi he saare wi’eteende Faas.
Takko : Demmba, miin cikkatnoomi addi wirdu nduu ko nelaaɗo men Muhammadu.
Demmba : TAkko, alaa hay yonta ɓe njiidaani, ngam hakkunde maɓɓe ɗi wona duuɓi wuluure e ko fawi, nduu wirdu wonaa doosgal he doosɗe Lislaam, ndu wonaa laawɗinaandu (sunna) kadi.
Winndannde noogaas e jeegom
Takko e Demmba
Takko : Demmba, kaawmaa Paate arii ɗoo, wii: ƴamal Yero ngal bonii, o wii: ɓe mbii: gila Yero ƴamanaa hay gootol araani he maɓɓe, Yero oon he hoore mum araani, tee eɓe nganndi ƴamal ko enɗam e teddungal nanngi ɗum, ngam enen ngokkirten neɗɗo debbo tan ko enɗam e teddungal.
Demmba : Takko, ɓe kaalii goonga, kaaw am ko haala ɓola kuuwe ngalaa, ngam neɗɗo kala ko waɗta ɗi foti laarde (ƴeewde) ɓesnoore ndee, te nduu waɗdu addanat mbo caɗeele.
Demmba : Takko, laar sukaaɓe ɓee, ɓe liirta gude ɗee, ndee ƴiiwoonde baaytataa, te mino huli ko toɓi ndiyam keewɗam bonnoojam.
Takko : Demmba, hokoo anndini maa ndee ƴiiwoonde baaytataa ?
Demmba : Takko, ko teskaare mawnde, ngam so ƴiiwirii senngo ñaamo fuɗnaange, keneeli ɗii ɗi mbifira fuɗnaange anndu nde baaytataa, ƴiiwoonde saayoore ndee, heewi ko wojjude, ngam tawata ende soomi henndu, a no anndi ko henndu soggata baange (duule) toɓooje, haybina (huccɗi) ɗe, to nokku potaaɗo toɓeede too.
Takko : Demmba, ƴoonnaade yimɓe moƴƴaani, hoo a nanaani ngaari Saara ndii waatii.
Demmba : Takko, mi tinaani, kono ɗum wonii nimse ! ngam ndii ngaari ko kaŋŋe wonnoo he makko.
Takko : Demmba, ƴiiƴam hoore woortaa daande, Saara sikkata ko kanko ɓuri ƴoƴde yimɓe ɓee piiw, Geno hollii mbo ƴoƴde haa ɓurta moƴƴaani, ngam yimɓe ɓee piiw, mbi’ii mbo war ndii maa ngaari naftoroɗaa, ɓellere ndee heewii, kono o jaɓaani.
Winndannde noogaas e jeeɗiɗi
Takko e Demmba
Takko : Demmba, mi nanii eɓe kaala, ɓe mbii: so yahre jereennde fiɗii neɗɗo tan mbo maayat, tee enen ga men ñande fof jahe ɗi piɗa yimɓe, kono ɓe maayataa, hokoo waɗi ɗe jereennde ɗee, so piɗii neɗɗo tan oon maaya ?
Demmba : Takko, jereennde ko nokku njaareendi (ceenal) mbo toɓetaake, jahe ɗee piiw ɗi mbaɗi tooke bonɗe barooje, a nanii yahre ɗi ɗahee nde woni ko he nokku toɓeteeɗo, kadi yoo a anndu yahre jeyaa ko he tagooje Geno ɓurooje ɓooyde duuɓi he winndere ndee, ngam eɓe mbi’a yahre ɗi waawi wuurde duuɓi teemedɗe jeegom (600).
Takko : Demmba, he haala maa kaa, a haalii koŋngol ɗahde, mino yiɗnoo kaalanaami ko woni ɗahde.
Demmba : Takko, ɗahde woni yaltinde tooke he ɓanndu.
Tooke : Demmba, honoo ɗahirtee ? Takko, ɗahirtee ko mbaadiiji ɗiɗi : won ɗahirooɓe jati e legki, won ɗahirooɓe lekki tan, ngam ɗi woodi puɗi legɗe jaltinooji tooke he ɓanndu, kono ko maa wonda he tinndinoore, ko ndeen tinndinoore winndaa wonti ganndal binndi jaŋngetengal hannde ngal.
Takko : Demmba, ndeke ko binndol ŋakki en wonaa ganndal, ngam kala ñawu eɗen njoganii ngu, lekɗe ñawndooje ngu, ko ɗuum waɗi ɗee gannde piiw ɗi potaa winndeede, renndo ngoo naftoroo, kadi ganndal fotaaka suuɗeede walla heedtineede he suudu wooturu.
Demmba : Takko, fiɗɗu balɗe sukaaɓe ɗee, ɗee balɗe ko ceccelle (demmɗiare) ɗi heewi kuulloñ ŋaatowoñ, ko ɗuum waɗi kala ñaamde walla njaram ɗi fotaa hippeede yowee mooftee he ndeenka.
Takko : Demmba, haala maa kaa ko goonga, miin gila hanki yitere am ndee ɗi muusa ko kuullel naatnoo he mayre, mino anndi tan tagoore Geno ndee ɗi heewi, kadi ɗi haawnii, won heen kuulloñ ŋaayoowoñ walla ndiwoowoñ, nji’etee tan ko he tuma daɓɓo he mbaadi keewal.
Demmba : Takko, ko goonga waɗi ɗuum mbuurɗen ko he nokkuuji gulɗi no feewi, kono so tawii ko to nokkuuji ɓuuɓɗi too, ko ɓuri heewde he koñ kuulleñ a yi’ataa koñ.
Winndannde noogaas e jeetati
Takko e Demmba
Demmba : Takko, a yii no oo debbo weyɗiri (yooɗiri), mi anndaa ko wayli mbo, ngam wonaa nii mbo waanoo adan !
Takko : Demmba, o waylaaki ko nii o waanoo, waɗi tan ŋari waawaa ŋellitaade, so joom mum alaa, hoo a nanaani ko fulɓe mbii: ngalu aduna ko cellal e keɓal, ɓi mbi’i kadi: ŋari ŋellittoo ko he dow geɗe tati: cellal, keɓal e laaɓal, so gootel ŋakkii ŋari waasaama.
Demmba : Takko, a yii nduu men rawaandu, endu meeyaa no feewi, a yii gila ndee juulde, haa hannde, ko endu ŋotoo tan ɗee ƴi’e endu ŋoola leydi ƴiiƴe ɗee kirse, mino hulani ndu kaangal.
Takko : Demmba, ŋiirtanam ɓiɗɗo am oo, oo kañ waalii yoo ko ŋiirto, te yammbooɓe mbii: ŋiiraade ɗi muusna becce e juutngo, ko ɗuum addani ɓe wiide yoo cukayel no hippe walla ajjinee.
Demmba : Takko, miin mi waawtaa ŋorto ŋorto maa oo, miin mino ŋooɗi mino ŋoŋi ɗo ngonmi ɗoo, hoo a yi’aani, miin ko mi ŋooɓatnii tan, hay haalde mi waawaa, ngam gila hanki minen to oo gaɗa (ŋoral) mayo, minen koosa lamɗam, ko ɗuum waɗi dettin sukaaɓe ɓee ɗoo, miin mi waawtaa oo ŋuttii kam ŋaafii kam, ɗalee kam mi foftoo, addanam wudere am ndee, Demmba, hoo a yi’aani mino ŋoɗa jaangol.
Takko : Demmba, a yii gila nduu men rawaandu nani, fowru nduu, ɗi ŋuuña, ndu ari naatti ga suudu ngonɗen gaa, endu ŋuyla tan, mino anndi ko ndu ɗeñƴi, ngam gila ɗii pobbi ngari coŋngi ɓoosaloñ Lali en koñ, dawaaɗi saare ndee ɗii piiw gija majji iwi.
Demmba : Takko, so a nanii rawaandu ɗi ŋuura, anndu ndu nani ko hito ngo ndu anndaa, kono so ko ŋuuñalol, ko ndu ŋuylat ndu wona he yoodaade no joom ŋawre ŋotortoo nih.
Demmba : Takko, nawliraagal moƴƴaani, mino yi’i Daado ɗi ŋutta, ɗi ŋaacca ɓiɗngel nawliraawo mum ngel, a sikkat wonaa mbo ɓeyɗo.
Winndannde noogaas e jeenayi
Takko e Demmba
Demmba : Takko, mbaggu mbelelum ɗi iide, mi anndaa to ɗii bawɗi ngonaa he fiyeede, kono mino sikki, kala biiɗo, ɗi amana bawɗi he ndii mburguuri mbuldi, koyɗe mum ɗee cumat, waɗi tan ko mbaggu ɓuri welde mbuɗo-mbuɗoldi ɓoccoonde welde, ko ɗuum waɗi gamanoowo mbaggu tintaa nguleeki e tampere.
Takko : Demmba, ko nguu mbaalu huli, ko mbeelu mum nguu ngu yi’i he ndiyam hee, ko ɗuum doddi ngu.
Demmba : Takko, reeno huunde ladde ɗi weli gite e hinere, ɗi waawi tawa wonaa nguu mbaalu, ngu yi’i, fado mi laara, awa, a yii Takko, ko mboddi wonndi he mbildi suudu nduu, ko ndiin ngu yi’i, hay so ngu yi’aani ndi, ko aare mboddi ndii luuɓi ngu.
Takko : Demmba, nguu mbuuɗu naange ɗi wojji coy, a sikkat ko jayngol mbayla kaaynooka kaaƴe, ko Geno heewi baawɗe, so a no laara ɗo naange ngee fuɗata ɗoo, walla ɗo nge mutate ɗoo, cikkataa ko nge woɗɗaaki, kadi annduɓe ɗi mbi’a: naange ngee darii ko ɗo gootel, ko uppeere leydi ndii woni he yirlaade he takko magge, ɓe mbii kadi goɗɗeendi hakkunde naange ngee e uppeere leydi ndii, ɗi wona miliyoŋaaji ujuɓal (Km), ko ɗuum waɗi nge famɗi he jiiɗe men, kono ko kannge ɓuri leydi ndii no feewi.
Demmba : Takko, ɗuum ko goonga, ko annduɓe mbiɗti kaali ɗuum, enen en mbaawaa ɗuum yeddude.
Takko : Demmba, ko majjere boni, enen nji’eten ndee winndere tan ko no nde woniri nii, kono alaa ko ngannduɗen he mayre.
Demmba : Takko, mino tawi Buulo ɗi wama mbeɗu, mi meeɗaa yiide, mbeɗu mawnirngu nii, kadi maage ngee kala horde ɗi waawaa heen diiñeede, nguu mbeɗu so neɗɗo laariingu maa anndu Buulo ko karallo juumtuɗo karallaagal.
Takko : Demmba, ɗee lewe ko mbuɗ, mino anndi tan haawaani Geno, kono ɗi mi haawi, no mbuɗu tagirtee he ɗee legɗe, wuura heen bonna ɗe kadi.
Winndannde capanɗe tati
Takko e Demmba
Takko : Demmba, hannde nde jahmi luumo, mino yi’i toon ndiwri fotndi no nduñca nii, no ndii nii ndiwri heewaani he ɗee men ladle, mino sikki tan ko ndi addaandi Demmba.
Demmba : Takko, ndii ndiwri wi’etee ko ndaw, ko ndi ndiwri, ndi diwataa, kono kadi, ko ndi ndiwri yaawndi toɗɗotoondi wallinoori yiɗndi ñaaƴooje, ko kayri ɓuri mawnude he leƴƴi ndiwri he ganndal am, ngam ko kayri tan woni ndiwri waɗɗeteendi, ndi heewi wuurde ko he jeeri.
Takko : Demmba, ndee hokkere fuɗɗii en foolde, a yi’ii kuulle ɗee piiw ɗi ngarta ga saare ɗaɓɓude ndiyam, ko haawnii heen ɗe kultaa wareede.
Demmba : Takko, ko ndiyam woni nguurndam, kala ko wuuri, wuurni ɗum ko ndiyam, ko ɗuum waɗi so ndunngu dirtiima, caɗeele ndiyam njanii, kala ko wuuri he nder ndee uppeere leydi ɗeñƴoo, ngam ko woodeede ndiyam he mayre addi goodal nguurndam guurɗe he mayre, ngam a no anndi nguurndam fawii ko he ɗee geɗe tati, ndiyam, jayngol e henndu (poofam).
Takko : Demmba, mi goonɗinii koŋngol annduɓe wiiɓe: ndimaagu e jeytaare pawii ko he keɓal, keɓal neh fawii ko he ganndal gonndungal he yuumtere yila karallaagal, ngam hannde en ngontii maccuɓe joom ko’e jawdi en, gila nde ndee hokkere jooki en, jeyal men tilfii, nguure men heedi he juutɗe añɓe men, faaluye men ɗisaa he keɓal huuñƴuɓe, lemƴɗintooɓe keɓal, ɓe njurmotaako.
Demmba : Takko, a haalii goonga, ngam ko denndal e ngotaagu ngaddata semmbe keɓal, gondungal he yuumtere yila sakkanaande ganndal binndol, kono nde tawnoo enen daarti ndonkii en faamnude ko hokkata en ndimaagu e jeytaare he nder renndo men, ko ɗuum waɗi ngalu sato neesu men alaa ko nafata en, ngam daarti nganndinii en humammbinnaagu fooliraa ko binndol he kuuɓndi winndere, ganndal tabitiniraa ko binndol, kala ɗo ngal ñiiɓi, ko kanngal fooli ñawu e baasal, lomtini cellal e dañal he jookli winndere.
Winndannde capanɗe tati e goo
Takko e Demmba
Takko : Demmba, miin mi nanat tan innde Ngabbu e Ngeelooba, kono mi meeɗaa yiide Ngabbu alaa ko haali Ngeelooba, jooni mino yiɗi kaalanaami no Ngabbu e Ngeelooba no mba’i e hokoo seerndi ɗumen.
Demmba : Takko, Ngabbu ko puccu maayo, kono ko Ngabbu ɓuri mawnude puccu, kadi Ngabbu alaa leeɓi, ɓurta wuurde ko he ndiyam, hay so tawii heen tumaaji engu tuggoo, ngam faggaade, ngam ko Ngabbu tan woni huunde wuurnde he ndiyam duroore huɗo muyninoore he ganndal am, kono so tawii ko Ngeelooba, ko huunde mawnde waɗnde ƴuugeere wootere walla ɗiɗi he ɓaawo hee.
Ngeelooba ɓurta wuurde ko he jeerennde, ngam Ngeelooba tami ko naawe ko ɗeen mbeeɓtinani mba waawde yahde he njaarde, ko ɗuum waɗi ko huunde heewnde nafa he renndo yimɓe hoɗɓe he nder jeerennde ndee, kadi ko huunde muyninoore ɓirteende, ko seerndi Ngabbu he Ngeelooba, Ngabbu ɓuri mawnude Ngeelooba, ngam Ngabbu naɓdi ko cilol e njaajeendi e tekkeendi wondundi he semmbe, kono Ngeelooba wonaa noon wa’i, kadi Ngeelooba ɗi tami ƴuugeere, ɗi waawi jooɗaade lewru tawa yaraani, waɗi ɗuum Ngeelooba tami ko pulki ɗiɗi.
Takko: Demmba, mino ɓoggi manngoore to kii duutayi (manngoyi) mi meeɗaa, meeɗde ƴakkude manngoore fotnde noon welde, kono ko ki heew goolooli haa ɓurti, jooni mino yiɗi mballaami loŋdu, ngam hay gooto suusataa ki ƴeeŋde.
Demmba : Takko, ɗi jeyaa he tagooje ɓurɗe mi haawnaade ngooloolu e ngilngu, ngam miin mi yi’at ngooloolu e ngilngu tan, kono mi anndaa to ngiwta, so a no tami heen ganndal anndinam Takko.
Takko : Demmba, ngooloolu ɓurta wonde ko he legɗe jibinooje, kadi mino anndi goolooli ko mballinat, kono ngilngu, ko kala huunde waɗnde ɓanndu walla heccere ɗi waawaa heen tageede walla taweede.
Winndannde capanɗe tati e ɗiɗi
Takko e Demmba
Takko : Demmba, njeeygu ɗi heewi tampere, kono Geno ɗi waɗi heen keɓal, a yi’ii oo tumaaranke garɗo hanki no jawdi mum foti heewde hannde, mino anndi tan ko o neɗɗo jaŋnguɗo, ngam so o jaŋngaano jawdi ndii yaawirtaano nii wiltirde.
Demmba : Takko, jaŋde woni ngooroondi daaɗere nguurndam, waɗde eɓe mbi’a: so tawii maccuɗo ɗi woodi, ko neɗɗo mbo jaŋngaani wonta oon neɗɗo, ko ɗuum waɗi, ɗi jeyaa he caɗeele leƴƴi ɓaleeɓe hannde, waaseede winndeede e jaŋngeede ɗemɗe maɓɓe, gila he yontaaji ɓooyɗi, kadi leƴƴi gadii ɗi, ɓe he binndol, pamminiri ɓe defte maɓɓe ko jippinaaɗe, kono ko selli alaa ɗemngal jippinanangal deftere, ngam binndol ko pentaandi neɗɗo, iwndi he coñceendi yila makko, ko njulaagu woni ɗaɗol iwdi binndol, kadi laawol njulaagu e diine ngaddani jaggitooɓe jaggitde ngenndiiji men, ngu sooyni ɓe njurum, ngu itti he maɓɓe neɗɗankaagu neɗɗo, ɓe ngonti jimmbeeje so dawii awde kala koyngal ngal nanngaani ko ga yaas ngal waalta, ɗuum tinndini ko kala mbo alaa ko maccuɗo goodɗo.
Takko : Demmba, ngaari njuumaari Njuru en ndii wujjaama haŋki, mino sikki tan ko ɓee aynaaɓe mbujji ndi, ngam ndi welaani suusde nanngude, te ɓee, wuyɓe njurmotaako, kala no ɓe keɓiri ko noon ɓe ɓaŋirta, hoo a yi’aani ngaari mbaaldi (njawdi) Paate ndii, ko he naange he hoore ɓe mbujji ndi, ko ɗuum waɗi so gooto he maɓɓe nanngaama fotaaka yurmeede.
Demmba : Takko, njaatigi Saara oo fuɗɗii tampude he ɓee mum hoɓɓe, ngam gila hanki ko diɗɗe diɗɗe ngartanii ɗi njippoo he oo mum galle, te mino anndi debbo mum oo e sukaaɓe ɓee piiw meytii oo yiiri yaara, kono ɓayri Sammba ko neɗɗo jiɓiiɗo mbo waɗtaa ko laaɓi, alaa ko ɓe mbaawi heen, so wonaa ɓe muña walla ɓe ndoga.
Winndannde capanɗe tati e tati
Takko e Demmba
Takko : Demmba, mi yii yimɓe ɗi njaha to galle ceerno Aamadu, eɓe ngaddoya nasi, kono miin mi faamaani hokoo addi ɗuum ? Takko : Demmba : koŋngol nasi mino anndi, ko ngol jamminta, kono puɗal maggol, mi addaa to ittaa, so a no anndi to ngol ittaa haalanam Demmba.
Demmba : Takko, so tawii ko koŋngol nasi, hay miin mino anndi jamminoore maggol, kono mi anndaa puɗal maggol ɗo ittaa, so tawii ko jahgol yimɓe ɓee to galle ceerno Aamadu, ngam addoyde nasi, ɗuum addi ɗum ko daragol hitaande hesere Aarabeeɓe, ngam ɗi he tawangal tawaaɗe diine Lislaam ga men gaa, kala nde hitaande hesere darotoo, ɓe mbinnda lelnale (aayeeje) he alluwal, ngal lootee, ɗaam ndiyam yimɓe saare ndee piiw ngara ɓe ngokkee heen, ɓe ɓeyditoya heen ndiyam laaɓɗam ɓe lootoo walla ɓe moomoo, ko he aalfɗiade (malnoraade) jeyaa.
Takko : Demmba, nduu ɗoo waɗdu ndu ɓe mbaɗta nduu, ko he diine Lislaam jeyaa walla ko tawangal tan ?
Demmba : Takko, nduu ɗoo waɗdu jeyaaka he diine Lislaam, ngam daragol hitaande Aarabeeɓe, alaa ko ɓildi ɗum he diine Lislaam, kono nde tawnoo toŋngol puɗɗagol winndeede hitaande Aarabeeɓe, fuɗɗi ko he ñande Nelaaɗo Geno Muhammadu feri Makka fa’i Madiɗi, ko ɗuum waɗi, ɓe njaŋngaani daarti ga men ɓe cikkata ɗuum jeyaa ko he diine Lislaam, kadi ko he ndeen ñalaande arti fof, juulɓe ɓee, mbaɗa weleende nde mbi’eten Haaran-dasee.
Takko : Demmba, honoo yimɓe law toŋngirannoo ñalɗi e kitaale maɓɓe ?
Demmba : Takko, eɓe toŋngannoo, ngam toŋngugol ñalɗi e kitaale puɗɗi ko he jibineede Geewnaaɗo Iisaa, ko ngool toŋngol jaalii haa hannde he winndere ndee.
Winndannde capanɗe tati e nayi
Takko e Demmba
Takko : Demmba, hannde nde njahmi to galle Galo en, mi taw damuɗe cuuɗi maɓɓe ɗii piiw, ɗi njooraa ceɓe boɗeeje gunaaɗe, mi anndaa ɗuum hokoo woni ?
Demmba : Takko, ko ɗee ceɓe gunaaɗe mbi’etee lalloori, mino anndi ko ɓe mooɗnoyatnii.
Takko : Demmba, hokoo woni lalloori ?
Demmba : Takko, lalloori ko ceɓe leggal mbi’etengal lalloyi, ko ceɓe maggal mooɗnirtee na’I, a yi’ii ɓe njoowi ceɓe lalloori ɗee he damuɗe cuuɗi hee han, ko haa yimɓe ɓee ngadda ko ɓe mooɗnatnii.
Takko : Demmba, miin mi nanat tan mooɗnde, kono mi anndaa ko addi mooɗnde e no mooɗnde waɗirtee he renndo Fulɓe.
Demmba : Takko, mooɗnde ko tawangal aynaaɓe jawdi njahoori, addi mooɗnde ko yiɗde warde jalɓi gonooji he reedu huunde duroore, kono so tawii ko honoo mooɗnde waɗirtee, ɗuum kala neɗɗo maantiiɗo he renndo aynaaɓe, ɗi anndi no mooɗnde waɗirtee, kono nde tawnoo enen ngonɗen ko he tunndu Fuladuu, mi haalanamma no mooɗnde waɗirtee he Fulduu.
So tawii ko mooɗnde he Fuladuu, ko wootere, woni mooɗnde na’i, waɗi ɗuum he Fuladuu ko na’i tan mooɗnetee, kadi na’i mooɗnetee tan ko ndunngu tuma nde ɗi ndurata huɗo hecco, ko ɗuum waɗi ko so yahii haa ndunngu heɓii leriinde, tawa na’i ɗii njooyaama (tuyaama) joom wuro (jofnde) haalda he aynaaɓe he mbaadi laɓndal, o wi’a: aynaaɓe en potii mooɗnude, ngam na’i ɗii njooyaama, ɓeen toontoo (njaaboo) mbi’a haa, ɗi potaama mooɗneede, ɓaawo ɗuum o arta, o yeewtida he yimɓe galle oo ɓee piiw, o wi’a ɓe na’i ɗii, ɗi potaa mooɗneede, so tawii ɗi hawrani on, ɓeen neh wonta toontagol maɓɓe tan, ko eeyi, ko nii wona joom wuro toɗɗoo ñalaande nde na’i ɗii mooɗnetee, o toɗɗoo yimɓe soodoyooɓe lamɗam e hoppoyooɓe lalloori e waɗoyooɓe gufaɓeeji e asyooɓe ɗaɗi lakaaje, so soodoyɓe lamɗam ngartii, hoppoyooɓe lolloori njaha koppoya lalloori ndii ñalooma, so ɓe ngartirii lalloori ndii han, rewɓe galle tintina rewɓe saare ndee ɓee piiw, wonde eɓe mooɗnoya jaŋngo, kiikiiɗe ɓeen ngara, ɓe nguna lalloori ndii e lamɗam ɗam, he nder jemma hee, so weetii ceekeeje ngunee, so weetii, toɗɗanooɓe baɗoygol gufaɓeeji ngol, njaha mbaɗoya gufaɓeeji ɗii, toɗɗaaɗo asoyde ɗaɗi lakaaje oo yaha asoya, sukaaɓe galle ɓee, njaha ɓiroya, mawɗo joom wuro addoya geɗe mbaɗdeteeɗe he lalloori ndii, ko nii woni so waɗooɓe gufaɓeeji ɓee ngaynii, mooɗle ɓakkaama laaltaama, ɓirooɓe njiiɗnii, joom wuro (jofnde) hebiima, ɓe nelana ɓirooɓe no ɓeen ɓortu na’i, nelaaɗo oo so ɗi yaha naɓora seeɗa he lalloori, mbo suuɗoo he takko wuro ngoo, so ɗi ɓortaama, lalloori ndii uurii ɗi, sukaaɓe ɓee kaawooɗi, ɓe ndogda he na’i ɗii, haa ɗi njottoo mooɗle ɗee, tugnge (adiinge) ngee, joom wuro ngoo tawa ɗi darii he tugiro hee, mbo ɓaŋa nebbam, mbo woota he tiinde tugnge ngee, nge fiilanee tikkere he galaaɗi hee.
Takko : Demmba, jooni holno mawɗo wuro heblortoo, ñannde mooɗnde ?
Demmba : Takko, adii nde toontotoomi (jaabtotoomi), ngal ɗoo maa laɓndal, mino ma yiɗi famminde koŋngol mooɗnde ngol, ngam koŋngol mooɗnde ɗi tami tinndinooje ɗiɗi:
tinndinoore adanere ndee woni innde soomnde kuuɓndi geɗe baɗteeɗe he mooɗnde ɗee piiw.
Tinndinoore ɗiɗmere ndee woni mooɗnde ɗo na’i ɗii mooɗata ɗoo, ndee ɗoo mooɗnde ɗiɗmere, ende tami mbaadi pecce ɗiɗi no nde waɗirtee, kañje ngoni:
Adanere ndee, woni ɓe peccoya kewe, ɓe kurla nokku he mbaadi suudu he dow diidol taaringol, ngol tolno ciɓe ɗiɗi neɗɗo mawɗo maantiiɗo, ɓe ngasa he dow maggol gayɗe potdiiɗe, ɓe mbaɗa heen doyɗe potdiiɗe, caggal ɗuum ɓe piya he doyɗe hee pecce kewe ɗee, caggal ɗuum ɓe nota ɗe, ɓe laaltoo ɗe, ɓe ngacca haa loope ɗee pajja, ɓe tuppa heen ndiyam potdiɗam, caggal ɗuum ɓe mbaɗa ɗaɗi lakaaje tappaaɗi ɗii, ɓe ngirta, caggal ɗuum ɓe njilliindira lalloori ndii e lamɗam ɗam, ɓe ngirta, caggal ɗuum ɓe mbaɗa heen ceekeeje gunaaɗe ɗee, ko ɗaam ndiyam njilliindiraɗam he lalloori e laɗam e ɗaɗi lakaaje tappaaɗi e ceekeeje gunaaɗe, na’i ɗii njarta.
Ɗiɗmere ndee, ko ɓe ngasat ngayka fotdii ka, ɓe temmbina ka, haa ka temmba, tawa ka luggaani no feewi, ɓe laaltoroo ka loope, hade ka yiiwtude, so ka fajjii, ɓe tuppa ka ndiyam, oon tuma ɓe ngadda lalloori ndii e lamɗam ɗam e ɗaɗi lakaaje tappaaɗi ɗii e ceekeeje gunaaɗe ɗee, ɓe mbaɗa heen, ɓe ngirta.
Takko : Demmba, tawa a yejitaani, mino ma laɓndinoo holno mawɗo wuro (jofnde) heblortoo, ko ɗuum joɗɗinimmi ɗoo haa mi annda toontawol maa.
Demmba : Takko, ɗi woodi geɗe mbaɗteeɗe he mooɗnde, ɗeen keerorii tan ko mawɗo wuro (jofnde) ngoo, yeru: alaadu mooɗnde e gunndooji ɗi ndu yahdata, ko wa’ino: hoore Gooŋ walla jala Mañaaji walla leydi lappol kelew-kelelawji walla Lingo e baafe legɗe puketeeɗe, kadi a no anndi so yahii haa na’i ɗii ɗi kaawoyee, mawɗo joom wuro ɓoortoto gude ɗe ɓorninoo ɗee, o delfinoo wudere raneere, o daroo he tugiro hee, kala nagge idii nge yottaade (tugiinge) o woota he tiinde hee nebbam, kadi ombo haɗa ngaari tugde, ngam eɓe mbi’a: so ngaari tugii, ndeen hitaande ko ga’i ɓurtee jibineede he wuro ngoo.
Winndannde capanɗe tati e jowi
Takko e Demmba
Takko : Demmba, mino yi’a yimɓe saare ndee, ɗi njaha to banta Tabayi he keewal, mi anndaa hokoo joli he ndee men saare hannde ?
Demmba : Takko, mi yejitma haalande, hannde ko yimɓe laamu nguu, ɗi mbaɗa ɗoo batu yeewtere mawngu ko feewti he fedde maɓɓe dawrugol ndee, ngam a no anndi, ko he ɗee balɗe ɓe mbaɗtanii suɓngo, jaale banta ngenndi, ko ɗuum waɗi en njogoraani seertude he lappi pedle dawriyaŋkooje he oo yonta, ɓayri kala fedde ɗi felliti ko kayre ɓuri waawde yiilde golle jiilgol ndii men ngenndi.
Takko : Demmba, a haalii goonga, ngam ndii men ngenndi, endi tami pedle dawriyaŋkooje keewɗe, ceertuɗe jiiɗe he ko feewti he jiilgol golle ndii men nganndi.
Demmba : Takko, yimɓe dawriyaŋkooɓe, ko yimɓe huuƴƴuɓe he keɓal no feewi, ko ɗuum addani ɓe heewde pedle, ɓayri ko ɓuri heewde he pedle dawriyaŋkooɓe gonɗe he ndee winndere ko lami tati ganndaaɗi tami, ɗiin ngoni :
Gadanol ngol, woni tamɓe jiiɗe reende nafa denndal ko’e jawɗi alɗuɓe ngenndi, mbele ɓiɗɓe ngenndi ɗi mbaawa gollaade he mbaylaaji maɓɓe, jeñcinooji geɗe coklaaɗe he wuurde ɓiɗɓe ngenndi, ɗe ngannduɗaa ko kañje ngoni jaale faggo ngenndi, ɓee ɗoo ngoni ko he juutɗe alɗuɓe joomaaɓe ko’e jawdi, ngam ko nafa ɓeen ɓe ngoni he reende.
Ɗiɗmol ngol, woni tamɓe jiiɗe, wonde ngalu ngenndi fof foti wonde ko he juutɗe laamu, ko kaŋngu reenata, ko kaŋngu woodani jojjaaɗi pirlitgol, joomaaɓe ko’e jawdi e ndooyolɓe (ouvrier) fof poti wonde ko he njiimaandi maɓɓe.
Tatɓolgol ngol, woni hakkundeewol, ɓeen ngoni reenooɓe jojjaaɗi joomaaɓe ko’e jawdi e nafa ndooyolɓe, mbele renndo ɗi wona he njuɓɓudi potoondiral jojjaaɗi ɓiɗɓe renndo, ndewndi he laawol nuunɗal potoondiral jojjaaɗi tolno, Takko, he ɗii lami ɗi kaalɗen ɗoo kala lamol ɗi tami caltuɗi pakitinɗi.
Takko : Demmba, aan he miijo maa hongol lamol ɓurngol moƴƴude ?
Demmba : Takko, Fulɓe mbii: aduna ko Bukari seeɗa, Hammel seeɗa, ko ɗuum waɗi so en ndaartiniima, en tawat ko lamol tataɓol ngol ɓuri moƴƴude.
Winndannde capanɗe tati e jeegom
Takko e Demmba
Takko, Demmba, jawwingol moƴƴaani he cellal ɓanndu e yila neɗɗaŋke e faggo neɗɗaŋke, haŋki mino hawri he Sammba, o mbo hoji, ombo ɗojja, ombo luuɓa sire, ɓanndu nduu piiw ɗi suurki, ɗii mum cumcumɗi piiw ɗi cooyɗi, ñiiƴe ɗee piiw ɗi mbojji coy, ombo sewi ruƴ, a sikkataa hoo ko gorko gonduɗo he debbo mum, miin nde njiimi mbo ndee mi ŋalɗu, ɗeñƴitii mi, mbiimi mbo Sammba a no selli, o wii: mino selli Takko miñam.
Demmba : Takko, a haalii goonga, ɗii tuuyooji fiɗtaandu, so pakitii ko nii ɗi mbaɗta, ko ɗuum waɗi neɗɗo fof no ñaago Geno nde daɗndata mbo ɗee geɗe tuuyo bonnooje cellal e yila tagaaɗo oo e faggudu mum.
Takko : Demmba, hoo geɗe tuuyo bonnooje cellal e yila neɗɗaŋke e faggudu mum, ɗi keewi ?
Demmba : Takko, geɗe tuuyo bonnooje cellal e yila neɗɗaŋke e faggudu mum, keewaani no feewi, ngam ɓuraaɗe anndeede heen ɗee ko : Sire (Simme) e Tabaaki e Mbeemnoori (Drogue) e koñnjam (Sanngara), ko ɗee ɗoo ɓuri bonnde.
Takko : Demmba, mino yiɗi kaalanaami hotoo ɗee geɗe ngittetee, woni : Sire e Tabaaki e Mbeemnoori e Koñnjam e bone majji ?
Demmba : Takko, a laɓndimaamam ɗoo ko nganndumi, ngam Fulɓe mbii: ko wiltuki anndi bone jammbere (teenirde), miin mi summbiima ko juuti nde ngaccumi.
So tawii ko Sire (simme), ɗuum ko puɗol, ngol baram-lefi ɗeppi jaajɗi juutɗi ceeɓtuɗi, demtengol he nokkuuji keewɗi ceertuɗi he winndere ndee, bonnoowol cellal neɗɗaŋke, ngam e ngol adda ñawu ɓurngu bonnde he ɓanndu neɗɗo, woni ñawu lami ɓanndu (Cancer), ngu ngannduɗaa annduɓe heeroriiɓe ñawu lami ɓanndu, ndoŋkii ngu yiitande legki ñawndoowi ngu tawo.
So tawii ko Tabaaki, ko puɗol tamngol garlal juutngol seeɗa, ngol waɗi ko baafe ɗeppe jaajɗe kakiniiɗe, demtengol he nokkuuji keewɗi ceertuɗi he aduna hee, bone maggol ɗi ŋakki bone puɗol Sere, kono ko seeɗa.
So tawii ko Mbeemnoori, ɗi woodi puɗi ceertuɗi mbaadi e tooweendi e huɗo mum heeriiko, ko ɗuum waɗi e ngol tami puɗi ceertuɗi no ndemirtee, eɗi ndemee no feewi he yonta men hannde oo, ngam eɗi ngadda jawdi no feewi, bone maggol ɓuri heewde Sire e Tabaaki, ngam kaŋngol e ngol yaawi ko bonnata geɗe ngaandi neɗɗo so jawwiniingol.
So tawii ko Koñnjam (Sanngara), he ganndal am, ɗi ittee he legɗe ɗiɗi mawɗe, ɗeen ngoni Tiiñeyi e Duɓɓi, ko noon kadi gawri e ɓiɗɓe lami Rejen (Raisin) e ɗaɗi lekki Sama-siñnjaŋi baɗdaaɗi he njuumri (ko ɗaam wi’etee Koñnjam Mbesu), ɗii, ɗi mbaɗee koñnjam, so tawii ko puɗol lamol Rejen, ngol anndanooka he nokku men Fuladuu hee no feewi, ngam ngol ɓurtee remeede ko he nokkuuji ɓuuɓɗi, haa teeŋti he duunde Erop.
So tawii ko Koñnjam, foti ko ɗam Teeñje walla ɗam Duɓɓe walla ɗam lami ɓiɗɓe Rejen, ɗi weemna (sikrɗi) he tumaaji dottaaɗi, kono so ɓurtii ɗi bonne terɗe ɓanndu neɗɗo garooje ɗoo ɗee: ngaandi e keeƴe (heeñere) e Jofe e goddol e fulkuru e boneeji keeriiɗi he renndo neɗɗaŋke.
Takko : Demmba, mi faamii, ɗee geɗe tuuyo mbeemnooje ngaandi, bonnooje cellal neɗɗaŋke e faggudu mum, to ngittetee e bone majje no poti bonde he neɗɗaŋke e renndo ngo o wuuri he mum ngoo, jooni, woni laɓndal am ko holno ɗe mbonnirta ngaandi neɗɗo e cellal mum e faggudu mum ?
Demmba : Takko, ngal maa laɓndal, en mbaawaa ngal toontaade (jaabaade), ɗoon ɗo en kaalaani, ɗee geɗe bonnooje ngaandi e cellal e faggudu mum, honoo ɗe peewnirtee, haa ɗe mbaawa naattude he ɓanndu neɗɗo, haa ɗe mbaawoya bonnude ngaandi e cellal neɗɗaŋke.
Takko, anndu, ɗee geɗe bonnooje ngaandi e cellal neɗɗaŋke e faggudu mum, kañje fof iwdi mumen ko legɗe walla puɗi walla delbi wall huɗo, ko ɗuum waɗi no ɗe peewnirtee nii ɗi seerti, kono maa en ngeto haalde heen yeru ganndal men.
So tawii ko Sire, Sire ko puɗol demetengol hono jamminirnoɗen ɓaawo nii, so ngol remaama, haa yottiima he tolno haaɗtirde maggol, ɓe taƴca baram-lefi ɗii, ɓe njoorna ɗi haa ɗi njoora, caggal ɗuum ɓe nguna ɗi haa ɗigga, ɗi ngonta conndi ɗaatndi dek, ko ndiin conndi ɓe cummbotoo, ɓe cummbortoo ndi ko he mbaadiiji ɗiɗi, won heen summborooɓe ndi he laawol hunuko, won heen summborooɓe ndi he laawol sorɓinaade, ndi rewra he laawol gudde kine, kono ɗi toon laawol ceertugol he ngol ɗoo, woni ɓe mbaasa ndi unde, ɓe ciirta baram-lefi ɗii, ɓe tagga ɗi he kaaydi ɓe morla, caggal ɗuum ɓe njawwina kaaydi ndii to ceɓtam too, ɓe ciiɓoroo cuurki kii to ceɓtam goɗɗo too, heddoo eki yaltira he gudde kine hee walla he hunuko hee, alaa walla ɓe ndewra laawol gonngol, woni ɓe moñña baram-lefi Sire ɗii, ɓe mbaɗa ɗi he jardugal, ɓe pawa heen ƴulmere jayngol, ɓe ciiɓoo cuurki kii.
So tawii ko Tabaaki e mbeemnoori, kañji neh ko he ndii mbaadi ɗi naatirta he ɓanndu neɗɗo, kono kanji ɗi ngunetaake, kadi ɗi cummbortaake he hunuko
Takko, ko kii cuurki naattirooyi he laawol poofam, ndewooki he bunsuɗɗe, waɗta ndoomaaki manotooki he bunsuɗɗe hee, ko ɗuum addata poofam ɗam naattirtaa he ɓanndu hee no haaniri nii, ɗuum addana mbo ɗoyru saɗtundu.
Leƴƴannde: hannde mbeemnoori (Drogue) ɗi jawwinee, ɗi sorɓinee, kadi ɓe mbaɗtii ndi pinngaade.
Takko : Demmba, a haalii bone ɗee geɗe to seŋngo cellal beemnugol yila neɗɗo, jooni woni laɓndal am, ko mino yiɗi kaalanaami bone ɗee geɗe to seŋngo renndo e faggo e neɗɗaagu.
Demmba : Takko, bonnere ɗee geɗe bonnooje ngaandi e cellal neɗɗaŋke e faggudu mum, to seŋngo renndo e neɗɗaagu e faggudu, ɗi heewi sanne, ngam so neɗɗo maantiiɗo, roŋkii waawde reende hoore mum, alaa ko haali waɗduuji mum, oon wontii coŋngiri hulɓinii ndi, ngam ɗi waawi addude war-hoore he renndo ngoo wuuri he mum ngoo e addude boomaare nde joortanooka he renndo ngoo, ngam so en teskiima kataaji (Accident) otooji baɗooji ɗii piiw he ɗii laabi, ko ɓuri heewde heen koo, addata ɗum ko weemre (sikrude), ɗuum adda maayeele e gaañane ɗe cellataa, ɗuum adda he renndo ngoo caɗeele keewɗe to seŋngo faggudu maggo, kadi enen nganndi so neɗɗo weemii (sikrii) anndataa ko waɗta, joom mum ɗi waawi waɗde waɗduuji jaasɗi kersiniiɗi, ɗi njahdaani he neɗɗaangu neɗɗo, ɗuum kadi addana mbo ustaare mawnde he renndo ngo o hoɗi he mum ngoo, kadi enen teskii harotooɓe (wartotooɓe) walla warooɓe yimɓe ɓee, ko ɓuri heewde he maɓɓe, tawetee ko eɓe mbeemi.
Takko : Demmba, ngoo tago winndere, ɗi mi haawi sanne, ngam so a laartiniima ɗee tagooje gonɗe he mayre ɗee piiw, a tawat eɗe ɓiloondiri (loŋoondiri), foti ko to seŋngo nafoondiral he wuurde majje walla ko to seŋngo sato fiiltiingo neesu hoɗaango majje, ko ɗuum waɗi en tawat alaa ko waawi wuurde he ɓaawo gonngel ngel, tee kala ko wuuri he mayre, wuurde mum ko dottaa happaa he happu ganndaaɗo, aan Demmba he miijo maa, ndee winndere e ko nde soomi, ko heddoto haa pooma walla ende tami happu dottaaɗo ɗo nde haaɗtata ?
Demmba : Takko, a laɓndii ma kam laɓndal, ngal mi alanaa ganndal, kono nde tawnoo neɗɗo ko huunde tagdaande he ngaandi coñcundi, fooynanoori yila laabi miijcagol, ko ɗuum waɗi ɗi woodi yimɓe miijciyaŋkooɓe, miijciiɓe he ngal maa laɓndal, haa teeŋti he miijciyaŋkooɓe tabitinɓe goodal Geno, ko ɓeen ciñci diineeji deweteeɗi he ndee men winndere, kam ɓe fof eɓe kawri, ndee men winndere ko nde happanaande dottaande ɗo haaɗata, ɓe mbii: ɗi woodi aduna goɗɗo, ɓe nginniri oon aduna cakkitto, ɓe mbii: ko oon woni aduna caasal, kono ɓe mbii: oon aduna a waawaa yottaade he makko, ɗoon ɗo golle maa he aduna gadano oo ñaawaaka, ɓe mbii: aduna cakkitto oo waɗi ko galleeji ɗiɗi: galle daaɗere (Aljanna) e galle leeɓte (Jahannama), ɓe mbii: kala neɗɗo gollunooɗo golle moƴƴe he aduna gadano oo, oon hoɗoyta ko to galle daaɗere caggal nde o maayi, kala gollunooɗo golle bonɗe he aduna gadano oo, oon hoɗoyta ko to galle leeɓte, kono miin he miijo am, miijooji maɓɓe fof, ɗi mbaawi aaɓnaade, kono kadi eɗi mbaawi waasde wonde.
Winndannde capanɗe tati e jeegom
Takko e Demmba
Takko : Demmba, mino yi’a binndi ceertuɗi he binndi ɗi nganndumi, ko ɗuum waɗi mino yiɗi kaalanaami puɗal binndol e mbaadiiji binndol no mba’i e no ɗi poti he winndere ndee ?
Demmba : Takko, a laɓndiima kam ko nganndumi, jooni maa mi haalane haa nganndaa no binndol feŋtiraa e nafa maggol he renndo men e mbaadiiji maggol e no ɗiin mbaadiiji poti.
So tawii ko puɗal binndol he winndere ndee piiw ruttetee ko he nokkuuji ɗiɗi, ɗiin ngoni:
1) Mejoo-potamii (Mésopotamie), woni nokku gonɗo he hakkunde maayje ɗiɗi: maayo Dijila e mayo Furaat, ɗee ɗoo maayje ɗiɗi ngoni ko he ngenndi Iraak, he baalol Suumeri en, ko ɗuum waɗi eɓe mbi’a ko Suumeri en peŋti binndol he ndeer wuluure jeeɗiɓiire ko adii jibineede geewnaaɗo Isaa.
2) Misira, hay so tawii ɗi woodi he annduɓe, ɓe njaɓaani ngoo miijo ɓe mbii: Misiranaaɓe peŋti ko jelooɗe, kono nde ɓe njiinoo ko Suumeri en peŋti koo, ɓe tawi ko ɗuum ɓuri moƴƴude ko maɓɓe koo no feewi, ɓe ngacci jelooɗe maɓɓe ɗee, ɓe paati he binndol ngol Suumeri en peŋti ngol.
Takko, so tawii ko mbaadiiji binndol he ganndal amn ɗi ɓuraani tati, ɗiin ngoni :
Mbaadi binndol alkule adaniri, anndiraandi alkule (Latin), ko ndii ɗoo mbaadi he binndol ɓuri saraade e saaktaade he winndere ndee he yonta men hannde oo, ɓayri ko kayri ngenndiiji duunde Erop ngoni he golloraade, enen nganndi ko Eropnaaɓe njaggitnoo ngenndiiji keewɗi he winndere hee, tee enen nganndi kamɓe ko
ndiin mbaadi alkule ɓe ngollorta, ndii ɗoo mbaadi binndol alkule fuɗɗortoo ko to seŋngo nano fa’a seŋngo ñaamo.
Mbaadi binndol alkule ɗiɗmiri, ndii ɗoo mbaadi woni anndiraandi binnol Arab, ndii ɗoo mbaadi he binndol ɓuri saraade e saaktaade ko he duunde Aajii (Asie), ndii ɗoo, binndol mum fuɗɗortoo ko seŋngo ñaamo fa’a seŋngo nano.
Mbaadi binndol tataɓiri ndii, woni mbaadi binndol jelooɗe ndewndi laawol binndi alkule, ndii ɗoo, mbaadi he binndol ɓuri saraade e saaktaade ko he duunde Aajii (Asie) ndii mbaadi he binndol fuɗɗortoo ko to seŋngona nano fa’a to seŋngo ñaamo.
Takko : Demmba, mi anndii no binndol feŋtiraa he ndee men winndere, jooni mino yiɗi kaalanaami nafa binndol he renndo neɗɗaŋke ?
Demmba : Takko, a laɓndimaa kam ko yaaji e ko maantinii he renndo men hannde, ngam binndol hannde wa’i he renndo men hannde, ko no ndiyam wa’i he leydi nii, walla mbi’aa: no wonki wa’i he ɓanndu nii, ɓayri renndo men hannde waawtaa
yondinaade gaa binndol, ko ɗuum waɗi nafa binndol en mbaawaa ɗum haaldude ɗoo, kono tan mino anndi gannde e ko ɗe mbaawi wonde fof, goodal mumen fawii ko he binndol, njuɓɓudi golle ko ndi waawi wonde fof, reenta ndi ko binndol, piɓle ko ɗe mbaawi wonde fof, tabitinta goodal mum ko binndol, jokkere ko ɗe mbaawi wonde fof sellinta ɗe ko binndol, ndeke ko binndol woni seede ceedtotooɗo waɗduuji neɗɗaŋke he ndee men winndere.
Takko : Demmba, enen ɓaleeɓe hokoo haɗi en winndude ɗemɗe men law no raneeɓe walla woɗeeɓe walla sooyɗuɓe mbaɗi nii ?
Demmba : Takko, a laɓndii ma ɗoo laɓndal, ngal kaanɗaa laɓndaade, miin he miijo am, neɗɗo ko huunde tagdaande he ngaandi tamndi semmbe coñcuɗo no feewi, ko ɗuum hokki mbo semmbe ƴoƴre waawde faggitaade karalle, keɓaaɗe he
coccoondiral geɗe neeso gonɗe he sato fiiltii ngo mbo, ko ɗuum addani Fulɓe wiide : neɗɗo iwtaa he majjere, seertaa he anndude, ko ngaal coccoondiral hakkunde neɗɗo he geɗe neeso gonɗe he sato fiiltiingo mbo, addani mbo yuumtere e ƴoƴre waawde feŋtude binndol, kono nde tawnoo binndol feŋtaa ko he nokku woɗeeɓe, caggal ɗuum ngol reɓi haa yottii he nokkuuji takkiiɗi ɓe, ko ɗuum addani binndol yottaade e wiimtaade he nokkuuji takkii ɗi ɓe, yanti heen tawi diineeji kammuyaŋkooji ɗii piiw ɗi cokli binnol, ngam reende haala eewnaaɓe e nelaaɓe maɓɓe, ngam enen nganndi puɗal diineeji winndere fof, ko he duunde Ajii, tawi ene ɓaleeɓe he oon yonta enen ngoni he diineeji aaɓnere fawiinde he ɓaŋaaɗi he geɗe neesu, woni Jalaŋ (Sanam), ko noon neh joomaaɓe ko’e jawdi, tawi eɓe katoñjini he anndude jawɗeele maɓɓe no poti e no ɗe pirlitirtee e no ɗe ndeenirtee he yirlo-yirlo njeeygu e njeeyateeri e njeñaandi mum, tawi ɗuum ɗi haljini raneeɓe e woɗeeɓe e sooyɗuɓe piiw, kono enen ɓaleeɓe en kimmiraano ɗuum he oon yonta, ko ɗuum waɗi ko nde Eropnaaɓe ngaddi he men diine coomɗo piɓle njeeygu e njeeyateeri, ɓe ngaddori binndol dewngol njuɓɓudi jaŋngude ɗemɗe maɓɓe e jeeygu njeeyateeri maɓɓe e biltingol ko’e jawdi maɓɓe e hooƴde ngaluuji Afrik naɓa to maɓɓe, ko nii woni ɓe njaŋngini en ɗemɗe maɓɓe, mbele eɓe mbaawa en gollinde he yirlo-yirlo soklaaji maɓɓe, ngam ɓe tawdi en ko he humammbinnaagu e ngalu neesu, tawi kadi eɓe ndaɗi en he karallaagal, gondungal he semmbe ɓamtaare binndol, ko nii woni ɓe njiimi he men, ɓe mbayli njuɓɓudi wuurde men, ɓe nehiri en no ɓe njiɗiri, ko ɗii fiyakuuji kaɗi en winndude ɗemɗe men Takko.
Takko : Demmba, mi anndii no binndol feŋtiraa e nafoore binndol no foti e ko haɗi en winndude ɗemɗe men, kono ndee ŋellitaare binndol yaajnde heewnde nafa, hokoo addi ɗum Demmba ?
Demmba : Takko, ndee ŋellitaare binndol yaawnde heewnde nafa no feewi he wuurde neɗɗaŋke he oo men yonta, addi nde ko yiiteede ganndal karallaagal keɓangal he ganndal majo, ko ɗuum waɗi ndee ŋellitaare en mbaawtaa nde haalde, ɗoon ɗo en kaalaani hokoo woni ganndal majo.
Takko, a no anndi miijciyaŋkooɓe wiɗtooɓe ɗi keewi he ndee men winndere, kono kamɓe piiw woni yiɗde maɓɓe ko newnande neɗɗo ndee mum wuurde no weeɓtira, ko ɓeen annduɓe miijciyaŋkooɓe njiiti ganndal karallaagal majo, ngal ngannduɗaa nafa mum, fuɗɗiima gila he hemre sappo e jeeɗiɓiiru (XII Siècles) e hemre sappo e jeetaɓiiru (XIII Siécles), ko wiɗtooji maɓɓe ganndal ɗigginiraaɗi karallaagal, ngaddi ndee ŋellitaare majo yottinnde renndo neɗɗaŋke he kaaɗtudi daaɗere, nde ngannduɗaa wuurde daaɗere waawaa heɓaade he ɓaawo mum.
Winndannde capanɗe tati e jeeɗiɗi
Takko e Demmba
Takko : Demmba, Fulɓe mbii: ko koɗdigal addi yawre, neɗɗo ɗi humpaa huunde fof no tagiraa e no woniri e no wuurdi e nafoore mum, so wonaa terɗe ɓanndu mum, ko ɗuum waɗi, mino yiɗi kaalanaami inɗe terɗe ɓanndu neɗɗo no mbi’etee e kala tergal hokoo woni nafoore mum, foti ko ji’etengal walla ngal yi’etaake ?
Demmba : Takko, a haalii goonga, ngam tago ɓanndu neɗɗo e ko wonaa neɗɗo fof, ko he tago ɓurngo haawnaade jeyaa, kadi ko tagoore heewnde kuwtorɗe ceertuɗe golle e mbaadi, ko ɗuum waɗi maa en ngeto ɗoo haalde inɗe terɗe tago ɓanndu neɗɗo, caggal ɗuum kaalen ceeral terɗe ɓanndu neɗɗo e tagooje goɗɗe ɗee. Kono Takko, mino tami leƴƴannde nde potmi anndinde ma woni inɗe ginneteeɗe he neɗɗo ɗe ngalaa tergal, ɗeen ngoni : fiɗtaandu e wonki e yila e ƴoƴre e miijo e ɗoyngol e muuseeki.
So tawii ko fiɗtaandu, woni innde jooforteende tergal wuurde he kala huunde, ngal neɗɗo anndaa ɗo ngal woni he terɗe ɓanndu makko, ko ɗuum waɗi kala neɗɗo ɗi anndi innde fiɗtaandu, kono hotoo ndu woni he ɓanndu makko, ɗuum alaa gannduɗo ɗuum. So tawii ko wonki, ko no fiɗtaandu nii jammoore mum wa’i, alaa tergal ganndangal he ɓanndu neɗɗo maa huunde bi’etengal wonki, yoga he yimɓe ɗi paami wonde wonki e fiɗtaandu ko huunde wootere, ɗuum ɗi laɓndii wiɗto yahdungo he ganndal.
So tawii, ko yila e ƴoƴre e miijo e ɗoyngol e muuseeki, ko inɗe ɗe neɗɗo joganii faamaamuye wonde ɗe ngoni ko he ngaandi tagaande, ɗum ɗoo kadi laɓndii ko wiɗto fawiingo he ganndal.
So tawii, ko tago terɗe ɓanndu neɗɗo, eɗe toɗii eɗe ceerti mbaadi tago, kala heen tergal ɗi tami innde mum heeriinde e nafaka mum heeriika, ko ɗuum waɗi eɗen mbaawi feccude garlal tago ɓanndu neɗɗo he cinnde tati: kañje ngoni: Hoore, balbe e keeci.
Jooni en puɗɗorat feccre adanere ndee woni terɗe tago ɓanndu neɗɗo dow pa’en lees ndaaren:
- Hoore, Hoore waɗi ko laalaaɗe nayi gommbuɗe ngaandi.
hoore ko tergal coomngal terɗe keewɗe, ɗe inɗe ceertuɗe e mbaadi tago seertundi, keewɗe nafa no feewi he wuurde kala huunde, ngam ko he hoore taweten tergal ngaandi.
Tergal ngaandi, ko monndere mbuuru mawnde, muuri nde ko gurel leefngel baɗngel lami tiiɗɗi, ko kaŋngal woni tergal laatinngal wuurde tagaande, ngam denndaangal terɗe golle neɗɗo maa huunde tagaande ko he maggal seŋii, ko ɗuum waɗi kala dille ɗe ngal waɗata yamiroore mum ko he maggal immotoo. Tergal ngaandi woni ko he hakkunde hoore, reeni ngal ko ƴi’e laalagal hoore tekkuɗe tiiɗɗe no feewi.
Yeƴayru e Sukunndu e Danndanndi, ko tergal gootal tamngal inɗe tati pawiiɗe he tolno duuɓi, kañje fof ɗe puɗata ko he hoore, gila he reedu neene haa yottii he kaaɗtudi nguurndam neɗɗo, ngam Yeƴayru ko leeɓi puɗooji he hoore boobo he nder reedu neene mum, so ngel jibɗiama ndu femmbee, so ndu femmbaama fuɗtooru nduu wi’etee Sukunndu, ko ndeen innde ɗii leeɓi hoore ngondata haa neɗɗo yottoo he duuɓi capanɗe tati e jowi he ko ɓuri jaalaade, ko ɗoon leeɓi Danndanndi puɗɗotoo fuɗde, heddoo kala no duuɓi ɓeydortoo ko noon danndanndi ɗii ɓeydortoo, haa ɗi kuuɓtidɗi hoore.
Ɗuure, woni naɗannde joltunde ɓadtiinde tiinde, ko kayre boobo foofirta he reedu neene mum, so boobo jibinaama, duure ndee ɗi wona yonta juutɗo tawa warkodaani.
Tiinde e hoƴƴudu, ko terɗe ɗiɗi beñcoondirɗe kuccam, ngam tiinde kuccam mum woni ko yeeso, puɗɗiɗam he haaɗtirde sukunndu, haa yottii he kob-kobi gite dow, kono so tawii ko hoƴƴudu woni kuuƴndam njiimtuɗam he garlal daande (caggal daande) ɓaawo.
Kob-kobi, woni tooweendi soomndi holgo gite, ko he dow mayri leeɓi way-wayko puɗata, leeɓi way-wayko puɗata ko caggal jibineede boobo he ko ɓuri jaalaade, eɗi keewi heddaade he ɓalewol, hay so tawii heen yontaaji eɗi ndanndina.
Gite, woni faandu ndiyam nji’irte ɗam, ngal tergal ko he terɗe ɓurɗe heewde nafa he wuurde tagaande ngal jeyaa, uddotongal uddittongal, ko uddata uddita ngal koo wi’etee kob-kobi gite, ɗi fuɗa he majji leeɓi ɓaleeji, ko kanji paddotoo geɗoñ cewkoñ hade naattude he majje, ko noon kadi dooño nguddam yitere ɗi manoo (colle) he majji, ngam enen nganndi gite ɗi ndooña nguddam ngonoojam he ndiyam gite he ceɓtamel takki ngel he gommbal hinere.
Hinere, woni tooweendi balol ceeɓtungol jiimtungol he toni, puɗngol he haaɗtirde kob-kobi, haa yottii he yadda hinere, baɗngol gudde ɗiɗi naatnooje poofam he ɓanndu, jaltinooje poofam kiiɗuɗam he ɓanndu, leeɓi ɗi puɗa he nder gudde kine hee, ko ɗiin ciiwtata henndu poofam nduu, kadi ko kañje gudde kine ɗiɗi ɗee, njaltinta kaaki saawotooki he ndeer hinere, hakkunde ɗee gudde ɗiɗi, ɗi tawee ɗoon heɗɗaawo karɓo-karɓongal, ɗo gudde kine ɗee njaltiri ɗoo, ko ngaal wi’etee: yadda hinere.
So tawii ko kaaki, woni ndiyam lammuɗam njaltoojam he hinere, heen tumaaji eɗam yaha haa ɗam tekka, ɗam rawna ko ɗaam ɓe mbi’ata ñitte.
Toni, kuse ɗiɗi teewu tekkuɗe gommbooje hunnuko, ndeya lees ndeya dow, ɗi fuɗa he tonndu dow nduu leeɓi mbi’eteeɗi cum-cumɗi (Moustache), ɗi fuɗa he lees tonndu lees nduu jubbel leeɓi bi’etengel bahel ndamndi mbeewa, ɗo fuɗɗoode ceekol toni ɗii ɗoo wi’etee ko feguwol.
Haanawere (hello), woni kaanabbe ɗiɗi puɗɗuɗe he haaɗtirde sukunndu, takkii ɗe he noppi, muurɗe gol-golal, so neɗɗo fiyaama he majje ɗi heewi weemde, alla he muuseeki, ko ɗuum
waɗi eɓe mbi’a hello he yila.
Gol-golal, woni ƴi’al tiiɗngal ɗo ñiiƴe puɗata, foti ko ngal dow walla ko ngal lees, ko kañje tami ñiiƴe ƴakkirteeɗe ko ñaametee, ko kañje ŋaɓɓinta hunuko ko kañje kadi nguddata ko.
Ceke, woni nguru muurngu hunuko wonngu hakkunde gol-gole ɗiɗi ɗee, ko kañje mbuttirtee henndu hunuko, ngam ko kañje ƴuufata, so hunuko muuɓaama tawi e ko wuttaa.
Wokkude, woni ceɓtam cakkiti ɗam he kawral gol-gole.
Gemeneeji (siikuuji), woni leeɓi puɗooji he haanawere haa njottoo he haaɗtirde wokkude.
Waare, woni leeɓi puɗooji he wokkude, ɗii ɗoo leeɓi he ko ɓuri jaalaade ko gorko tan fuɗataɗi he keeweendi, ko ɗuum waɗi ko faltorde gorko, ngam heewaani debbo puɗɗo leeɓi waare. Hunuko, ko ngayka waɗka terɗe ceertuɗe he nder makka, ngam ko heen ɗakkundi e ɗemngal e ñiiƴe e taka-ɗemɗe e tuutte ngoni, kadi ko he makka ñaamateeri e njaram ndewata.
Ɗakkudi, woni nguru tekkungu muurngu gol-golal, ndeenoowu cellal ñiiƴe waɗde ko ɗakkudi tufetee so wonii endi heewi ƴiiƴam, mbele ñiiƴe ɗi ɓeydoo sellude e tiiɗde.
Ñiiƴe, ko cette puɗooje he Gol-gole, ceeɓɗe tamɗe pecce tati, ɗeen ngoni:
a) Muynire, ko ɗee ngittoo fuɗde, foti ko ɗe lees walla ko ɗe dow. b) Daddire, ko ñiiƴe ɗiɗi ceeɓɗe, ko ɗeen coŋngiri warirta raddaande mum, ko ɗe caŋoondirɗe wootere ga lees ndeya to dow.
c) Gaggutte, woni ñiiƴe ɗeppe cakkittooɗe fuɗde, ko kañje ƴakkirtee, mbele ko ñaametee koo ɗi waawee moɗeede.
Ɗemngal, ko huntere (husere) immiinde he hakkunde tergal moɗirtengal e naɓoowal henndu poofam, difotoonde seeɓnde ɓorlitirteende ñaamarteeri, ngam ko kayre waɗta haa ko ñaametee koo naatta he fulkuru walla yaretee koo waawa yottoyaade he fulkuru, ko kayre tami no hitooji haala njaltirta he hunnduko, ko kayre kadi yaltinta tuutte gonɗe he hunuko walla moɗtude ɗe.
Taka-ɗemɗe, ko fasaaji ɗiɗi gonɗi he lees ɗemngal, ko kanji mballata ɗemngal he waawde wowlude yoga he hitooji, haa ɗi nanee haa laaɓa.
So tawii ko tuutte, woni ndiyam ɓuloojam he hunuko, moɗteɗam, njaltinteɗam, newnanoojam tagaande waawde moɗde ko ñaamata koo.
Noppi, ko gudde ɗiɗi jultondirɗe cawndoondirɗe, ceŋii ɗe he ƴi’al hoore nanirtengal ngal, he tolno gudde hee ɗi fuɗi heen annama beɗu ceŋiingu he hoore huufngu wuddere ndee, paddotoongu dille tunndinooje nanɗe, engu taarii wuddere ndee haa ɗeɓi hawrude, ngu acci ɗoon damal baɗngal soɓɓunndu toowtundu he wuddere hee, ko nduum Fulɓe mbi’ata wuccundu nowru.
Hoƴƴudu, woni soɓɓunndu seeɓtundu wonndu caggal weñiindu tiinde, jiimtundu he garlal daande (geenol), eɓe mbi’a ƴiiƴam ɓanndu immoto ko he tekkeendi teppere wonndi ɓaawo (tinkiliŋ) haa yottoyoo he hoƴƴudu ɗam ruttitoo.
Garlal daande, woni ƴi’e mbaɗɗe dorli berlotooɗi jokkiindirɗe hoore e geɗe ɓanndu keddii ɗe ɗee.
Yookodorde, woni harɓunderde wonnde he kondorol, nde ɓurta feeñde ko he gorko, so nde feeñii haa ɓurtii wi’ee fallalde daande, kono ko ɓuri heewde he ko feññinta nde ko ñawu lami yookodorde (cancer de gorge).
Takko, so en teskiima ɗee terɗe ɗe kaalɗen ɗoo piiw, en tawat ɗe ngoni ko he hoore, so en ndartiniima, en tawat ko kañje ngoni ngooroondi ɗowoori wuurde tagaande.
Feccere ɗiɗmere he tago ɓanndu neɗɗo ko Balabe.
Balabe, woni sinndere ɓurnde mawnude he terɗe tago ɓanndu neɗɗo, ngam ko he mayre garlal daande doondingal hoore soortii, kadi ko he maggal wutaandu nuurol garlal ɓaawo woni, ngal ngannduɗaa ko kaŋngal woni ngooroondi mbaadi tago kala tagaande, ngam ko he maggal ɗee ɗoo terɗe ɓanndu puɗi walla ceŋii, kañje ngoni :
Juutɗe, ko tergal gollortengal keewngal nafa he wuurde neɗɗaŋke ceŋingal he balbe, ɗo ɗe ceŋii ɗoo ɗi tami holɓunderde werlotoonde, lees mayre ɗi waɗi ngaska luggiɗirka nder, ko kanka ɓe mbi’ata naawɗe (naafɗe), ɗi fuɗa he makka leeɓi ngaskitinteeɗi he makka, ɗi mbi’ee leeɓi naawɗe, eka yaltina cuuytam ɓanndu ganndiraɗam olowere naawɗe.
Juutɗe noon tami ko njuuteendi yahdundi he tolno darnde joom majje, ndiin njuuteendi ko tuggude he balbe haa yottii he sammeere juutngo, anndiraande mbamngu juutngo, ndii ɗoo mbaadi waɗi ko pecce ɗiɗi :
Feccere adanere ndee, woni tuggude he balabe haa yottii he howru hee.
Howru, woni holɓunderde, tamnde kofagol juutngo e portagol mum.
Feccere ɗiɗmere ndee, fuɗɗi ko he howru hee, haa yottii he korɓulle ɗo sammeere juutngo ndee fuɗi ɗoo, ko kañje tami
kofagol e koftagol sammeere juutngo.
So tawii ko sammeere juutngo, sammeere, ko tergal bertingal, seŋngo down goo wi’etee felo newre, seŋngo lees ngoo wi’etee reedu newre.
Newre, woni ɗeppiɗannde seŋiinde he horɓunderde juutngo, ko ndeen wi’etee: Sammeere, ko heen kolli juutɗe ɗii puɗi, ko ɗiin gollortee, ngam ko kanji naŋngata, ko kanji kadi njogotoo, ko ɗi jowi, kala heen honndu ɗi tami innde mum heeriinde.
Adanuru nduu, wi’etee ko honndu wordu.
Ɗiɗmuru nduu, wi’etee ko sappinordu.
Tataɓiru nduu, wi’etee ko mawndu.
Nayaɓiru nduu, wi’etee ko honndu kootone.
Joyaɓiiru nduu, wi’etee ko ciɓatel.
Ɗii ɗoo kolli joyi piiw, ko kanji ndenndata golle, tee kanji piiw, ko ɗi kofotooɗi koftotooɗi, ko ɗuum newnani ɗi waawde waɗde kala huunde.
Nde tawnoo sammeere juutngo, ko tergal bertingal, seŋngo takkii ngo ɓanndu nduu, wi’etee ko reedu newre, ɓaawo newer ndee wi’etee ko felo newre.
Ɓernde, ko ɗoon becce ndeenɗe terɗe keewɗe nafa he ɓanndu ɗee ngoni, ngam ko he lees ɓernde, taweten mbulku reedu e ko ndu soomi e alaadu ɓernde e kaaɗo-kaaɗo ngel e keeƴe, foti ko mawɗe walla ko potdiiɗe e bunsuɗɗe, kadi ko heen enɗi neɗɗo puɗi.
So tawii ko becce, becce ko cabbi ɗeppiɗɗi nannduɗi he peccal leggal, puɗɗi he garlal wutaandu nuurol ɓaawo, ɗe mbaɗi ko
pecce ɗiɗi, becce cewɗe tokoose, ko he ɗeen garlal daande donndingal hoore ngal fuɗɗi, ɗe ceŋoondiri haa ɗe njottii he ɗo mbulku reendu nduu fuɗɗi ɗoo, ko ɗoon becce mawɗe ɗe ceŋondiraani ɗee puɗɗi, haa njottii he keeci, ko kañje kuufi mbulku reedu.
So tawii ko kaaɗo-kaaɗo ngel, woni caawgel ndeelam mbuulɗuɗam ceŋigel he jeŋngo keeƴe, ko kañjam toɓɓitta he ñaamateeri, nde ndi waawa waylaade.
So tawii ko Allaadu ɓernde, woni ɓoolde teewu, fotnde he muɓɓannde juutngo maantiiɗo, siiwtoore ƴiiƴam ɓanndu.
So tawii ko keeƴe, ko yuŋngere beɗi tamoondirnde, seŋoondirnde he bunsuɗɗe, woni golle majje ko yottinde henndu he ɓanndu tagaande.
So tawii ko bunsuɗɗe, ko beɗi mawɗi tekkuɗi, ko kanji naɓata poofam he nder ɓanndu.
So tawii ko reedu, reedu ko mbulku mawɗo jaajɗo, woni he makko ko terɗe keewɗe ceertuɗe golle mbuulotooɗe he ndeelam. Nde tawnoo kañje fof, ɗe mbaɗta ɗe mbaɗta ko golle ɓadtoondirɗe, ko kañje ngondi ɗo gootel, kañje ngoni: Fulkuru e Tek-teki e Seŋngeldu.
So tawii ko Fulkuru, woni ɗo ñaamateeri ndii unetee haa ɗigga, nde fuɗɗoo naattude he tek-teki hee.
So tawii ko Tek-teki, woni tibbere tirde taaroondirɗe waɗnde pecce ɗiɗi, tek-teki mawɗi e tek-teki cewɗi, ko he majji ñaamateeri ndii piiw rewata, yaha to seŋngeldu.
So tawii ko Seŋngeldu, ko beɗoñ pootdi koñ ceŋoondirkoñ ciiɓtotokoñ ñaamateeri ɗiggundi ndii, caggal ɗuum, ko ɓanndu nduu sokli koo naatta he mayru, ko ndu soklaani koo yalta, ɗeen jaltire ko tati, kañje ngoni sutte e soofirde e gudde ɓanndu.
So tawii ko Sutte, ko wuddere mawnde ɗo tek-tekol mawngol jaltinoowol goppe (doodi, kuudi, beppe, jaañe, moñe, focco) ngol yaltiri ɗoo, ko ɗoon denndaangal ñaamateeri ndi ɓanndu nduu soklaani yaltirta he mbaadiiji ɗiɗi, ɗiin ngoni doodi maa jaañe maa moñe maa focco, mbaadi ɗiɗmiri ndii woni cuuytam henndu ngonɗam he reedu luuɓɗam no feewi, eɗam tami inɗe keewɗe he renndo Fulɓe, so tawii ko he renndo Fulɓe Fuladuu ko ɗiɗi ɓuri heen lollude, woni riiɗdere e tuytere (fustere).
So tawii ko hersirde (awra), waɗi ko mbaadiiji ɗiɗi ceertuɗi, woni resirde gorko e resirde debbo.
So tawii ko resirde gorko, ɗi wi’ee: kallere walla ɓottere, ko ɗee inɗe ɗiɗi ɓuri jaalaade he renndo Fuladuunaaɓe, ko jeŋngo soolde e kuje, ngoo, ko wi’etee resirde gorko.
So tawii ko soolde, woni sawru teewu e fasaaji murluru fotdiindu tekkundu, soomndu tek-tekel baɗngel wuddere jaltinoowel coofe (kañƴe) walla kañcudi to ceɓtam maggel, ɗo guddel ngel wuɗɗiri ɗoo ɗi muuri ɗum nguru njuutngu tekkungu, ko nguun ɓe mbi’ata soli, ko nguun nguru muurngu ngel guddel taƴetee nde wi’ee mbo haddiima, ɗo ngel guddel yaltiri ɗoo, ɗi waɗi firloode ɗaaɗnde wi’eteende keserdi (ŋooyre).
So tawii ko kuje, woni monde teewu keewɗe nebbam, ko ɗuum waɗi keewaaka ƴakkeede, ko ɗe ɗiɗi gonɗe lees soolde, ndeya ko loowat, ndeya ko yaltinat.
So tawii ko resirde debbo, ɗi wi’ee kottu, he ko ɓuri jaalaade he renndo Fuladuunaaɓe, kono ende tami inɗe goɗɗe he renndooji goɗɗi ɗii, woni ɗo tek-tekol jaltinoowol coofe e ɗo kañcudi gorko naattirta ɗoo, ɗo ngol wuɗɗiri ɗoo waɗi ko ngayka tamka mbaadi holcere, ɗi seŋii he ceɓtam ɗo ngol yaltiri dow ɗoo ko wi’etee labbere (sedere), ko ndeen taƴcetee nde wi’ee debbo oo haddiima.
Hakkunde wuddu e resirde, ko ɗoon wi’etee laaɓri (melde), ɗi fuɗa heen leeɓi, bi’eteeɗi faayko walla faasko.
So tawii ko heɗɗaawo wonngo hakkunde suttee e resirde, wi’etee ko Geebol (uutol).
Geebol, woni ŋañol jokkungol hakkunde wuddere suttee e resirde.
So tawii ko wuddu, woni ko he hakkunde reedu, woni ɗo tek-tekol jokkiindirngol hakkunde neene e raŋnga ɗo ɓiɗɗo wonta he reedu neene mum, ko ngool tek-tekol boobo ñaamirta he ndeer reedu neene makko.
So tawii ko ɓaawo, woni tergal beñcitingal reedu, ɓaawo noon fuɗɗi ko he keeci, haa yottii he garlal daande, woni hakkunde ɓaawo ko garlal wutaandu nuurol ɓaawo, engal feeñi he naɗannde seekiinde he hakkunde ɓaawo tuggude he geebol, haa yottii ɗo garlal daande ngal ɗoofii ɗoo.
So tawii ko wutaandu garlal ɓaawo, woni denndaangal, ɗo ƴi’e becce ɗee puɗi hee, ngal fuɗɗi ko he seŋorde keeci, haa yottii ɗo garlaal daande ngal soortori ɗoo, ko noon neh kadi ƴi’e muurɗe becce ɓernde ɗee ko he maggal ɗe ceŋii, ngal ɗoo garlal waɗi ko gulle gulle tiiɗɗe no feewi, ko ɗuum waɗi ko kanngal woni jaalal donndi ngal terɗe ɓanndu kala tagaande.
So tawii ko keeci, woni ɗo koyɗe ɗee ceŋii ɗoo.
Keeci, woni nursiɗande ɗeppiɗnde temmbunde waande no palmal nii, ko he mayre wutaandu garlal nuurol ɓaawo fuɗɗi fa’i dow, ko he keeci, worɓe ndufotoo tuubaaji maɓɓe, so tawii ko rewɓe ko he ɗoon, ɓe kaddotoo (cabotoo) gude maɓɓe, kadi ko he keeci dote neɗɗo ngoni.
So tawii ko dote, woni tooweendi tipper teewu tamiinde jiimtunde he koyɗe to kuccam ɓaawo, huufnde ceekol peccungol rotere, ɗo wuddere sutte ndee yaltiri ɗoo.
So tawii ko dote, eɗe ceerti to baŋnge tago gorko e debbo, ngam ko dote debbo ɓuri mawnude e yuubaade e ɗaltude, kono dote gorko ko tamiiɗe tekkuɗe ɗe njuubaaki.
So tawii ko koyɗe, woni tergal ceŋingal he sinndere ɗiɗmere, tuggude he keeci, haa memi leydi ndi ngal yaɓɓi ndii.
Koyɗe noon mbaɗi ko pecce tati, ɗeen ngoni: buhal e desewal e teppere.
So tawii ko buhal, woni tuggude he seŋorde mum he keeci, haa yottii he howru koyngal, buhal noon ko tamannde mbusum teewu tekkuɗum, soomnde ƴi’al mawngal murlal tiiɗngal no feewi, mbaɗngal wuddere waɗnde mbuuro (mbuho).
So tawii ko desewal, woni ƴi’al murliɗngal tiiɗngal no feewi, mbaɗngal wuddere nde yaajaani no feewi, mbaɗngal mbuuro, ko heewaani no feewi.
Desewal, woni ko he tuggude he howru, haa yottii he korɓulle.
Desewal, noon waɗi ko huccere wootere tekkunde seŋoriinde ɓaawo, kuccam yeeso mayre wi’etee tiinde korlal, ngoon seŋngo alaa teewu ko ƴi’al mehal muuri ngal tan ko nguru leefngu no feewi, ko ɗuum waɗi alloraade walla leemireede he ngoon seŋngo ɗi muusi sanne.
So tawii ko horɓunderde, woni ɗo teppere ndee seŋii ɗoo, woni ƴi’e ɗiɗi peeñɗe cawoondirɗe kuccam, ɗe ngalaa teewu, ko nguru mehum muuri ɗe, ko he ɓaawo horɓunderde coddulli peeñata.
So tawii ko coddulli, woni ɗo denndal fasaaji naŋngiindirɗi teppere ndee e ɓanndu nduu, coddulli ngoni ko ɓaawo haaɗtirde desewal, kono ɗi woodi fasaaji gonɗi kuccam yeeso majji.
So tawii ko teppere, woni tergal beñcitingal newre, darortengal he leydi, tamngal mbaadi melirgal temmbungal, ngal teewu tekkuɗum tiiɗɗum no feewi, woni kuccam ɓaawo teppere ko tamannde teewu tekkunde tiiɗnde no feewi, ko ndeen ɓe mbi’ata he nganndiin Fuladuu tinkiliŋ, so tawii ko kuccam yeeso jam teppere waɗi ko kolli jowi ganndaaɗi no kolli juutɗe nii, so tawii ko seŋngo yaaɓoowo leydi ndii ngoo, ngoon wi’etee ko reedu teppere, so tawii ko dow teppere wi’etee ko felo teppere.
So tawii ko kolli teppere, jammoore e inɗe majji mba’i ko no jammoore kolli juutɗe nii, kono tan enen nganndi kala honndu ɗi waɗi to haaɗtirde mum too ko ɓe mbi’ata feɗaandu, won wi’ooɓe ndu segene.
Feɗaandu, woni mbardi fuɗoori to waɗtannde honndu, ko kayri reenta waɗtam feɗaandu nduu.
Feɗaandu, ko tergal ngal seerataa he fuɗde, ɗo woni yoo ɗi ɓeydoo juutde, nde taƴaa yoo wilta.
Leƴƴannde : inɗe terɗe gonɗe he ɓanndu, ɗe toɗɗaaka ɗo ngoni he ɓanndu, ɗeen ngoni: wonki walla fiɗtaandu e ƴiiƴam e olowere e tooke e mbeelu.
So tawii ko wonki maa fiɗtaandu, ko geɗal ngonngal he ɓanndu, ngal alaa dille co’eteeɗe maa naneteeɗe, ngal yi’etaake, kono goodal maggal ɗi woodi he nder ɓanndu tagaande, kono no ngal woodiri he ɓanndu tagaande nih, hay gooto anndaa ɗuum, so wonaa Geno, ɓayri no ngal loowiraa he ɓanndu tagaande e no ngal yaltirta he ɓanndu tagaande, woni ko he juutɗe taguɗo.
So tawii ko ƴiiƴam, woni ndeelam ngiloojam he ɓanndu tagaande wuurnde, mboɗejam he jiiɗe ɓalejam he mbaadi, alaa ɗo ɗam yottotaako he ɓanndu tagaande, ko ɗuum waɗi kala ñawu naattungu he ɓanndu tagaande, so ciiwtam ƴiiƴam waɗaama tan ngu anndete.
So tawii ko Olowere (warñeende), woni cuuytam njaltoojam he gudde ɓanndu, tuma nde tagaande waɗnde ɓanndu soccoondiri he softeende ɓamtiinde walla nde o woni he nokku tamɗo nguleeki ɓamtiiki no feewi walla ko ñawu heɓi nde.
So tawii ko tooke, tooke, ko ndiyam mbaɗɗam kuna ngondam he ɓanndu tagaande ñawndoojam walla baroojam, kuna majje ɗi ɓurdi, nde tawnoo ko kuna mboddi walla yahre ɓuraa anndeede, so neɗɗo nanii tooke tan yila makko doganta ko tooke mboddi maa yahre, kono alaa huunde waɗnde ɓanndu nde alaa tooke.
So tawii ko mbeelu, ko tergal ji’etengal ngal memetaake, koɗdangal ngal leɓdetaake, ngal ɗoo tergal alaa tagaande nde alaa ngal.
Mbeelu noon yi’etee ko ɗo fooyre woni, haa teeŋti he naange, ngam mbeelu ko tergal jahdoowal he kuccam mbeñciɗam fooyre. So tawii ko ɓiraɗam, woni ndeelam ndanejam jaltoojam he kala ɓanndu tagaande tagdaande he raŋnga he ndeer reedu mum jibinoore muynina.
So tawii ko inɗe neɗɗo, ɗe Geno lonngini mbo ko tati, ɗeen ngoni: neɗɗo e boobo e furee.
So tawii ko innde neɗɗo, ko innde leñol faltorteende tergal tagoore heeroriinde he innde neɗɗaŋke.
So tawii ko boobo, ko innde kala ɓiɗɗo neɗɗo jibinaaɗo.
So tawii ko innde Furee, ko innde kala neɗɗo maayɗo.
Takko, Demmba, caggal en mbuuliima he inɗe terɗe tago neɗɗo e kala tergal ɗo woni he ɓanndu neɗɗaŋke, jooni mino yiɗi anndude hokoo seerndi hakkunde deyel e gorel ?
Demmba : Takko, seerndi hakkunde deyel e gorel, ko tago terɗe ɓanndu e mbaadi, ngam enen nganndi won terɗe tago ɓanndu gonɗe he deyel ɗeen ngalaa he gorel, hay so tawii ɗe keewaani no feewi, ngam ɓuri heen maantinaade ko raŋnga e mbaadi tago resirde, ngam terɗe tago gonɗe he deyel, ɗe ngalaa he gorel ko raŋnga.
So tawii ko raŋnga, woni haralde nde Geno tagi he reedu deyel ɗo ɓoccooɗe deyel ngonta, ɗe ngannduɗaa ko kañje ndenndata he kañcudi gorel nde ɓiɗɗo waawee tageede.
Ɗee ɗoo ɓoccooɗe noon puɗɗotoo feeñde he deyel, ko nde ngel woni maantingel (kellifangel), ngol peeñgol noon, ɗi tami maale ganndaaɗe tinndinooje wooded nde, ɗee ɓoccooɗe he raŋnga maggel, ɗeen maale ngoni: ƴiiwde e fuɗde faayko e leeɓi naawɗe e waɗtude ngel yiide fiilayru.
So tawii ko raŋnga, eɗen nganndi ɗee ɓoccooɗe gonooje he haralde raŋnga, ɗe ɓoccinte kala lewru laawol gootol, tuggude nde ngel heɓi duuɓi maantuye, haa yottii he duuɓi cooytam, ndottaɗam he tolno duuɓi capanɗe jowi fa’i yeeso he ko ɓuri jaalaade.
Ɗee ɗoo ɓoccooɗe ɓoccinteeɗe he haralde raŋnga deyel, ɗe ngonta ɗoon ko he yonta dottaaɗo, so ngel resoondiraani he gorel ɗe pusa, ɗe ngonta ƴiiƴam, ko ɗaam ƴiiƴam wi’etee fiilayru, ɗaam eɗam heewi yuppaade fotde balɗe maa yontere he ko ɓuri heewde, nde ɗam yaltida, kono so ngel resoondirii he gorel he yonta laaɓal he fiilayru, ɗi waawi (hasii) ɗe ngonta ɓiɗɗo, tuma nde ɗe ndenndi he kañcudi gorel ngel, so ɗe ngontii ɓiɗɗo, tuggude he ndeen ñalaande, haa timma lebbi jeenayi e balɗe pawɗe, ngel ɓoccintaa, ngam ɓiɗɗo oo ɗi he haralde raŋnga hee.
Nde deyel ngel jibini fof yeyre (yeesre) maa enɗi keewa ɓiraɗam, ɗam Geno tagiri ngam wuurnude boobo jibinaaɗo oo.
So tawii ko tergal tago ngal gorel jogii, ngal alaa he deyel ko: kuje, kuje noon ɓuri heewde e jaalaade ko ɗiɗi tan, hay so tawii heen tumaaji, enen nji’a gorel mbaɗngel hujere wootere, eɓe mbi’a: so gorel waɗii hujere wootere heewaani ko jibinta, ngam he wide maɓɓe ndeya ko loowoore, ndeya ko yaltinoore.
Kadi enen piiw enen nganndi tago resirde deyel e gorel ɗi ceerti no feewi he baadi tago e no tagiraa.
Takko : Demmba, mi heɓii ganndal no feewi he terɗe ɓanndu am ɗe ngondumi jemma e ñalooma minen ngondi, jooni mino yi’i ceeral kinɗe golle gonngal hakkunde deyel e gorel he nder renndo men, jooni holko addi ngal ceeral kinɗe golle hakkunde deyel e gorel he renndo neɗɗaŋke ?
Demmba : Takko, ngal ɗoo ceeral kinɗe golle hakkunde deyel e gorel, ko tawangal neesu tagaande, kono he ganndal am enen mbaawi ruttude ngal ɗoo tawangal neesu tagaande he ngal ɗoo tuugnorgal, ngam enen nganndi to fuɗɗoode nguurndam wuurde tagaande, fawinoo tan ko he semmbe doole, tee enen nganndi semmbe doole tago hakkunde deyel e gorel ɗi ɓurdi, kadi enen nganndi ko gorel ngel ɓuri semmbe doole to baŋngal tago, yanti heen ko deyel ngel jibinta, ko ɗuum waɗi ko gorel ngel reenata deyel ngel, ɓeyri so ngel wonii reedu maa ngel woofiima engel sokli reeneede, alaa ko haali nde ngel jibini, ko ɗuum addi ngel heertinaa he golle galle, pawiiɗe he defgol e ñammingol e laɓɓingol hoɗannde e ɓornateere e gude yimɓe galle, ɗuum reɓoyi haa wonti tawangal nehdi neesu deyel he renndo.
koŋngol timmoode
Setodiiɓe ganndal e ɓamtaare leñol, mino on yette, mino on yaafnoo, caggal nde njettumi Geno toowɗo laatinɗo goodal ndee men winndere.
Sakiraaɓe tedduɓe, en nji’ii ko ndee deftere taro ko nde soomi he coñce ganndal, ganndinooje neɗɗo ngonka sato taariingo hoɗaango makko e ko nde yooɓnata mbo he ganndal fiyakuuji renndo hoɗaango makko e ko woni heen he ñaawooje doosɗe ɗemngal men, ko ɗuum woni alaa ko heddii ko mbaawmi on wiide, so wonaa tiiɗnoɗen he winndude coñce ɗemngal men, ɓireteeɗe he coñceendi yilaaji men, ɓayri enen nganndi alaa ko saasnata waɗdu neɗɗo he ndee winndere, ko wonaa binndol, ƴoogoowol coñceendi yila he nder ngaandi neɗɗaŋke, ko ɗuum waɗi mino torii en, nde coftanten he winndude coñeendi ngaandiiji men, hade ndi saayde he nder ngaandiiji men, mbele kadi arooɓe caggal men ɗi naftoroondi.
Miin noddaandu am ɓurndu teeŋtude, ndu kuccitinammi he men ko kawral e paamondiral, mbele eɗen mbaawa laatinde ngootaagu ɓiɗɓe leñol men he dow fiɓnde enɗam pulaagu, mbele eɗen mbaawa faddaade kala ko ɗi adda cargu hakkunde men, caggal nde yonta men anndini en toɗaade e joñaade alaa ko nafata, ndeke nafata en tan, ko kawral e paamondiral e jiɗoondiral e genɗoondiral e balloondiral, ngam ko ɗuum hokkata leñol men semmbe, mbele e ngol waawa faddaade añɓe men e jolooji neesu he hoɗaango men.
Banndiraaɓe tedduɓe, ngaree kawren he fiɓnde wootere woni ngootaagu leñol men, nguu ngootaagu noon alaa ko waawta ngu laatinde so wonaa winndude e jaŋngude ɗemngal men, tawa kadi ko he laawol njuɓɓudi ndewndi daawe duɗe jaŋde, hay so tawii enen piiw en majjaaka caɗeele gonɗe he nguu ngootaagu, kono so kawral e paamal cemmbiniraama pellital, alaa ko ndonkuɗen waɗde he ndee winndere, ngam yila neɗɗo ɗi ŋeli no feewi sanne, seede mum karalle laatinɗe daaɗere e fooftere he ndee winndere walla ko weñii ɗuum, fof ko yila neɗɗo feŋti ɗum, kadi ko oo yila addani neɗɗo foolde tagooje goɗɗe ɗee, wonaa semmbe tago makko, waɗde musidɓe tedduɓe ndenten liggoren yilaaji men, haa momten humammbinnaagu ngaawngu majjere he renndo men, saawtannde en ñawu e baasal, teppirɗi en leepte e
cooyndam ndimaagu, haa nawleeɓe men kutii en, ngontuɗen ñeemtinooɓe, ɓe ñeemtintaake, jaaɓneteeɓe, ɓe njaaɓnataa hay gooto, walleteeɓe, ɓe mballataa, tawtooɓe, ɓe tawtetaake,
fewjanteeɓe, ɓe pewjantaa hay gooto, ndeke ndee yolnde, nde ngonɗen hannde he mum ndee, ko yolnde tiiɗnde saɗtunde, ko ɗuum waɗi enen poti tiiɗnaade haa ngiwen he mayre, tee alaa ko ittata en he mayre so wonaa winndude e jaŋngude ɗemɗe men e faarnoraade pine men e dadaade he jaŋngude karalle he ɗemɗe men. On njettaama, Tijjaani Mbaal.
Saatii deftere ndee ko : Ceerno Saydu Seydi.
Ceerno Aliw Mbaalo.
Tijjaani Mbaalo binnduɗo oo.
Bordoo ñannde 13/07/2017
Sommaire Loowdi deftere ndee
Winndannde sappo e jeegom.. 24
Winndannde noogaas e jeegom.. 37
Winndannde noogaas e jeeɗiɗi 38
Winndannde noogaas e jeetati 39
Winndannde noogaas e jeenayi 41
Winndannde capanɗe tati e goo. 43
Winndannde capanɗe tati e ɗiɗi 45
Winndannde capanɗe tati e tati 46
Winndannde capanɗe tati e nayi 47
Winndannde capanɗe tati e jowi 50
Winndannde capanɗe tati e jeegom.. 52
Winndannde capanɗe tati e jeegom.. 57
Winndannde capanɗe tati e jeeɗiɗi 61
Tijjaani Mbaalo
Tijjaani Mbaalo : jibinaa ko ñande 01/01/1948 he saare wi’eteende Bantankuntu Mawnde he baalol Kamako he tunndu Koldaa Fuladuu, ko he saare Bantankuntu Mawnde o naatnaa jaŋde Gur-aana he hitaande 1954, ko ɗoon o jaŋngi Gur-aana haa o joofni, caggal ɗuum kotoo (mawniiko) makko naɓi mbo to Dakaar, ngam jaŋngude ñaawooje diine Lislaam (Sariya) to galle ceertno Muntagaa Taal, ko ɗoon o woni he jaŋngude ñaawooje diine Lislaam, haa he hitaande 1968, o yahi jaŋngoyde to ngenndi Liibi, haa he hitaande 1977, o gayni jaŋde makko woni o heɓi Lisanse (Licence) he laabi jaŋnginirɗi he ɗemngal Arab, caggal ɗuum mbo yahi to ngenndi Faransi he saare wi’eteende Bordoo, ko ɗoon o woni gila ndeen haa ñallunge hannde ngee.
Ko to ngenndi Liibi, mbo fuɗɗii jaŋngude Fulfulde / Pulaar, gila oon yonta haa hannde, ko heen mbo woni, ombo jaŋngina, ombo winnda defte Fulfulde / Pulaar.
[1] Banta ko nokku ɓuuɓɗo ɗo yimɓe ñallata, ko ɓuri jaalaade ko mawɓe ñallata he banta he tunndu Fuladuu.


